Župan Janko S. Stušek (Foto: Tina Dokl)

Uredimo si bivalno okolje

Občinska spomladanska čistilna akcija je ne glede na to, da je včasih malo bolje, drugič slabše organizirana, dobro aktivistično in vzgojno, tudi zgledno delo. Odzovejo se pretežno društva, bolj ali manj vsakokrat ista, katerih člani gotovo najmanj onesnažujejo naravo in bivalno okolje. Kljub vsem opozorilom o zaščiti okolja in obveznem ravnanju z odpadki aktivisti društev in posamezniki v akcijah še vedno zberejo, delavci Komunale pa odpeljejo preveč v naravo odvrženih komunalnih in drugih odpadkov.

Še vedno se najdejo brezobzirni in egoistični posamezniki, ki v naravno okolje odložijo večje količine gradbenih, lesnih, raznih proizvodnih odpadkov, starih avtomobilov, avtomobilskih gum in podobno, pa čeprav bi se vsega tega lahko legalno in varno znebili. Probleme odpadkov brezobzirno prepustijo drugim: lastnikom zemljišč, občini, redarjem, čistilni akciji …!

Občinski problem čistega, vzdrževanega bivalnega okolja in naselij pa niso neodgovorno in nekontrolirano odvrženi komunalni ali drugi odpadki, temveč sistemsko delovanje ter vodenje tako imenovane skupne rabe, proračunske postavke, s katero upravljajo krajevne skupnosti. Po občinskem statutu in odloku so krajevne skupnosti zadolžene, da iz svoje pristojnosti vzdržujejo red in popravila oziroma funkcionalnost cest, ulic ter javnih površin v naseljih krajevnih skupnosti, izven naselij pa občina. Zato imajo po ključu iz proračuna, nekatere krajevne skupnosti pa tudi lastna, sredstva skupne rabe. To so sredstva, iz katerih zagotavljamo zimsko in letno vzdrževanje cest, poti, javnih prometnih in neprometnih površin v naseljih, vzdrževanje bankin, zelenih ali nasajenih površin, drevja in še kaj.

Komunalna dela iz sredstev skupne rabe, ki jih je za vsa opravila, tudi za zimsko pluženje, vedno premalo, so krajevne skupnosti opravljale z večjo ali manjšo zagnanostjo in večjim ali manjšim uspehom; zimsko vzdrževanje cest je temeljilo na podlagi pogodb s posameznimi podjetji (Komunala, Cestno podjetje) ali individualnimi izvajalci pluženja. Letno vzdrževanje urejenosti in čistoče krajev pa je zadnjih štiri ali pet let temeljilo na javnih delavcih, ki jih je pod posebnimi pogoji zagotovil Zavod za zaposlovanje Kranj in so bili dodeljeni posameznim krajevnim skupnostim.

Letos so se pogoji za pridobitev javnih delavcev za javna dela v krajevnih skupnostih znova spremenili. Zato občina za pridobitev javnih delavcev pri Zavodu ni niti kandidirala. Zaradi zmanjšanja števila brezposelnih delavcev v občini se je zmanjšalo tudi število dodeljenih javnih delavcev, povečal se je delež plačila javnih delavcev s strani občine, spremenili so se kriteriji, potrebno pa bi bilo spremeniti tudi nekatere organizacijske pogoje. Tako občina in krajevne skupnosti na komunalne javne delavce ne morejo računati.

Zato bodo morale krajevne skupnosti skupaj z občino izpeljati nov način organiziranja čiščenja in urejanja javnih površin oziroma porabe skupne rabe. Način organiziranja in izvajanja skupne rabe s sistemom javnih delavcev je prerasel svoje okvire. Občine se ne da več uspešno čistiti samo z omejeno učinkovitim javnim delom po sistemu metle in samokolnice.

Komunalno službo urejanja in vzdrževanja javnih površin v občini oziroma krajevnih skupnosti bomo morali spraviti na bolj profesionalni nivo. Krajevne skupnosti, ki bodo to želele, bodo skupno rabo lahko obdržale in še naprej same ter s samoorganizacijo urejale svoj kraj. Za ostale krajevne skupnosti, zlasti večje, in občino kot celoto bomo razpisali koncesijo ali koncesije za komunalno urejanje cest in javnih površin.

Ker gre pri vprašanju urejanja krajev za sistemsko spremembo, je treba izpeljati postopek preureditve in s tem prevrednotiti skupno rabo. Zavedamo se, da bo popolna ali delna profesionalizacija urejanja krajev občino stala več kot doslej. Vendar bo končni učinek boljši kot doslej ter kraji in ceste bolje urejeni. Z ukrepom bolj poklicno organiziranega delovanja in porabe skupne rabe (urejanja krajev) vloga krajevnih skupnosti, zlasti nadzor in pobude, ne bo nič manjša. Prav tako bo še vedno dobrodošla, zaželena in potrebna pomoč olepševalnih društev, posameznikov in organiziranih akcij za čiščenje ali ureditev naselij in okolice, kjer živimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 19. maj 2011 / 07:00

Koncert nagrajenih harmonikarjev v Begunjah

Glasbena šola Avsenik iz Begunj bo priredila danes ob 19. uri pod Avsenikovo marelo koncert nagrajencev na Avsenikovih tekmovanjih harmonikarjev. Nastopilo bo nad dvajset posameznikov in sku...

Objavljeno na isti dan


Kultura / četrtek, 7. maj 2020 / 17:09

Umetnost v času pandemije

Slikar, grafik in profesor na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Črtomir Frelih o enem vadbišč svoje umetniške kreativnosti, na katerem mu družbo vedno znova delajo...

Rekreacija / četrtek, 7. maj 2020 / 17:08

Jubilejni Slovenski bosi tek je bil virtualen

Bosi tekači so letos tekli v skladu z aktualnimi ukrepi, organiziranega dogodka ni bilo.

Gospodarstvo / četrtek, 7. maj 2020 / 17:06

Izpad dohodka pri dopolnilnih dejavnostih

Kranj – Kmetije, ki se v okviru dopolnilnih dejavnosti ukvarjajo s turizmom in še nekaterimi drugimi dejavnostmi, so po vladnem odloku upravičene do finančnega nadomestila za izpad dohodka, ki so g...

Gorenjska / četrtek, 7. maj 2020 / 17:04

Zadržanost in previdnost prevladujoča odziva

V sredo, 6. maja, so odkrili samo eno novo okužbo s koronavirusom. Po statističnih regijah je največ okuženih v Osrednjeslovenski regiji, Gorenjska je v zlati sredini. Za covidom-19 je do zdaj umrlo 9...

Gospodarstvo / četrtek, 7. maj 2020 / 15:19

Ogrožena je prav vsaka smreka

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so v zadnjih petih letih zaradi lubadarja posekali več kot 1,6 milijona kubičnih metrov smreke. »Prav vsaka smreka je ogrožena,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske o...