Skrb za uravnotežen razvoj

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / sreda, 23. april 2008 / 06:00

Pogovor z Mirom Kozeljem, županom občine Šenčur, ki v sredo, 23. aprila, praznuje občinski praznik.

V občini Šenčur v sredo praznujete občinski praznik, kar je priložnost za pogled na narejeno v zadnjem letu. Ste zadovoljni?

»Da. Če naštejem samo največje dosežke, potem smo lani dokončno zgradili in obnovili komunalno infrastrukturo na celotnem območju Šenčurja, kar je za Šenčurjane precejšnja pridobitev. Komunalno infrastrukturo smo poleg tega zgradili tudi v Obrtno poslovni coni P2B in v Vogah, v Voklem smo začeli gradnjo večnamenskega doma. Lani smo opravili tudi največji del naloge priprave, izdelave in sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta skupnega pomena za regionalno cesto Hotemaže-Britof.«

Ali pričakujete še kaj težav pri odkupu zemljišč? Prav zaradi teh težav so namreč pred slabimi tremi desetletji regionalno cesto zgradili samo do Britofa ...

»Dokler ne bodo podpisane vse pogodbe za pridobitev zemljišč, so seveda zapleti možni in dotlej gradnja ne more steči. Glede na grehe iz preteklosti, ki so bili storjeni pred takrat načrtovano gradnjo ceste, je treba storiti vse, kar je v naši moči, da se bodo vsi morebitni problemi rešili v soglasju z lastniki. Postopek odkupa zemljišč sicer vodi država, ki nas o vsem sproti obvešča, občina pa bo skušala po najboljših močeh pomagati pri reševanju problemov. Če bo vse teklo po načrtih, potem bodo letos odkupili zemljišča, izdelali projektno dokumentacijo in pridobili ali pa vsaj vložili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Še letos bi tako po optimistični varianti lahko stekla pripravljalna dela, glavnina del pa bi bila opravljena v letih 2009 in 2010.«

Država je odgovorna tudi za gradnjo krožnega križišča na vstopu v Obrtno poslovno cono Šenčur. Kdaj bo krožišče zgrajeno?

»Pri tej gradnji je največ problemov s pridobitvijo zemljišč, kar je sicer razumljivo, saj smo Slovenci na svojo zemljo zelo navezani in se zato včasih težko odločimo za njeno prodajo. Na problem opozarjam zato, ker je to krožišče zelo pomembno za številne gospodarske subjekte v Šenčurju, še posebej za podjetja v poslovni coni. Pomembno je tudi za prebivalce Šenčurja, saj en krak krožnega križišča predstavlja Mlakarjeva ulica, veliko pa bo prispevalo tudi k varnejšemu prometu na brniški cesti. Zato sem prepričan, da bo investitor vse probleme znal rešili. Naj dodam, da mora po zakonu občina pri tej investiciji prispevati sredstva za gradnjo pločnika, javne razsvetljave in kolesarske steze. Ker pa je krožišče predvsem interes podjetij v obrtno poslovni coni, se bo treba z njimi najprej dogovoriti o plačilu našega dela projekta.«

Katere bodo največje občinske investicije v tem letu?

»Največji letošnji projekt bo začetek gradnje in obnove fekalne kanalizacije, vodovoda in cest v Vogljah, skupaj vreden okoli 1,6 milijona evrov. Za obnovo vodovoda in ceste smo pridobili tudi sredstva evropskih strukturnih skladov, kar nam bo v veliko pomoč. Investicija bo zaključena do septembra prihodnje leto. Naj ob tem povem, da so v teku tudi postopki za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za gradnjo primarne kanalizacije v celotni občini, vključno s čistilno napravo, ki bo skupna za občine Šenčur, Kranj in Medvode in bo stala na območju Medvod, neposredno ob meji z našo občino. Drugi projekt bo dograditev vrtca v Šenčurju. Projekt je že izdelan, v teku je postopek za izbiro izvajalca gradbenih del, zato lahko pričakujemo, da bomo gradnjo začeli letos, zaključili pa prihodnje leto. Vrtec bomo povečali za približno tretjino, povečali bomo tudi tiste prostore, ki bodo zaradi večjega števila otrok sicer premajhni. Obenem bomo zgradili tudi dodatno cestno povezavo med vrtcem in Pipanovo cesto mimo športnega parka ter s tem pridobili večje število parkirnih mest, ki bodo na razpolago tako vrtcu kot uporabnikom športnih objektov. S tem bomo dobili možnost vzpostavitve enosmernega krožnega prometa tudi po Weingerlovi cesti. Tretji projekt je ureditev še neurejenega odseka Olševnice od mostu na Lužah do razbremenilnika, kar bomo izvedli v sodelovanju z državo. Ob tem bomo na omenjenem odseku tudi obnovili in deloma razširili občinsko cesto Srednja vas-Luže. Četrti večji projekt pa bo nadaljevanje gradnje večnamenskega objekta v Voklem. Računamo, da bomo letos končali gradbena dela, tako da bi prihodnje leto še nabavili in montirali opremo.«

Zadnjo razpravo o dopustnosti gradnje večstanovanjskih objektov v Šenčurju je občinski svet zaključil s sprejetjem obveznih razlag spornih določil prostorsko ureditvenih pogojev. Zakaj mislite, da je bilo sprejetje obveznih razlag najprimernejša rešitev?

»Predlog odbora za prostor, naj se spremeni odlok o prostorsko ureditvenih pogojih, ni bil smiseln, saj postopek spreminjanja prostorskih aktov poteka najmanj šest, sedem mesecev. V tem času pa bomo že imeli nove prostorske dokumente, v katerih bodo takšne omejitve pri gradnji stanovanjskih objektov že zapisane. Podana je bila tudi ideja o moratoriju, a ni izvedljiva. Najprimernejša rešitev je bila zato sprejem obvezne razlage 7. oziroma 21. člena ter členov 10.b v obeh odlokih o prostorsko ureditvenih pogojih. Obvezna razlaga je samo dopolnilo tem členom, z njo pa smo zgolj opredelili, kaj pomeni enostanovanjska gradnja in kaj družinska gradnja. V nobenem primeru pa ne gre za spreminjanje določil obstoječih PUP-ov. Obvezna razlaga je torej pomoč za jasnejše razumevanje veljavnih določil, saj so bila v preteklosti nekajkrat uporabljena v nasprotju z namenom in razumevanjem, kot so ga imeli občinski svetniki ob njihovem sprejemanju. Kljub temu pa moram opozoriti, da Šenčur počasi postaja malo mesto, da se karakter naselja spreminja, zato je treba pričakovati tudi gradnjo večstanovanjskih objektov. Res pa je, da blok ne more stati med enostanovanjskimi oziroma enodružinskimi stavbami. S prostorskimi akti, ki jih pripravljamo, bo treba določiti območja, kjer bo večstanovanjska gradnja dopustna, tako kot je bilo to storjeno v primerih Sajovčevega in Mačkovega naselja.«

Pritisk na priseljevanje v vašo občino dokazuje, da je občina Šenčur prijazna do občanov in podjetij ...

»Res je, da opažamo kar močan pritisk na priseljevanje v naše kraje, zato moramo predvsem zaradi povečevanja števila prebivalstva skrbeti za uravnotežen razvoj. Prehitra rast pomeni tudi hitrejšo rast potreb po družbenih objektih – vrtcu, šoli, športnih objektih in podobno. Temu se želimo izogniti, ker občina takega finančnega zalogaja ne bi zmogla oziroma bi to prineslo zastoj na drugih področjih.«

Pred dnevi ste z drugimi župani podpisali pogodbo o medobčinskem inšpektoratu. Koliko ga boste potrebovali v Šenčurju?

»Občina Šenčur bo imela po pogodbi redarsko službo na voljo šestnajst ur na mesec, enak čas pa tudi inšpekcijsko službo. Inšpektorat bo za občino pomenil močno orodje za reševanje različnih problemov. Mnogih kršitev občinskih odlokov do sedaj nismo mogli sankcionirati, odslej pa jih bomo lahko – kot npr. za prekrške, kot so postavitev ograde preblizu občinske ceste, neupoštevanje dolžnosti priključitve na javno kanalizacijo, kjer je ta že zgrajena, onesnaževanje občinskih cest, nepravilno parkiranje, odlaganje odpadkov in smeti v okolje in podobno.«