Merijo za prihodnost

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. april 2008 / 06:00

Med štirimi nominiranci za naslov obrtnik leta 2008 je tudi Marko Lotrič, lastnik in vodja Lotrič laboratorija za meroslovje, d. o. o., Selca.

Selca – V četrtek so na Dnevih slovenske obrti 2008 na Bledu podelili najuglednejše obrtniško priznanje obrtnik leta 2008. Med 11 predlaganimi kandidati so v ožji izbor nominirali štiri obrtnike, med katerimi je z Gorenjske Marko Lotrič, lastnik in vodja Lotrič laboratorija za meroslovje, d. o. o., Selca. V torek smo ga povabili k pogovoru.

Kako je prišlo do vaše kandidature za naslov obrtnik leta?

»V decembru me je predlagal upravni odbor Območne obrtno podjetniške zbornice Škofja Loka, naša naloga pa je potem bila priprava dokumentacije, ki jo je zahteval razpis. Ker sem človek, ki se prevzetih nalog vedno loti resno, se je tega nabralo kar za cel fascikel. Pripravili in natisnili smo Sedemnajstletno poročilo 1991–2008, ki predstavlja našo dejavnost in razvoj, naše delo, dosežke in načrte. Vesel sem, da sem dobil za kandidaturo izredno široko podporo: od samega mnenja zbornice, ki me je predlagala, Občine Železniki, Urada RS za meroslovje pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Razvojne agencije Sora, do podpore kraja (KS) in šestih društev, s katerimi sodelujemo, in celo Olimpijskega komiteja Slovenije.«

Kako ste začeli?

»Z meroslovjem sem se srečal v podjetju Tehtnica Železniki, kjer sem bil kot elektrotehnik zaposlen od leta 1985, na svoje pa sem začel v garaži ženinih staršev leta 1991. Začeli smo v bistvu s servisom za tehtnice, saj je bilo tedaj še veliko mehanskih tehtnic, ki so zahtevale veliko vzdrževanja in umerjanja. Slednje pa je zahtevalo pooblastilo za, kot smo temu tedaj rekli, žigosanje, ki ga je izdajal Zvezni zavod za merjenje in plemenite kovine v Beogradu, in ga z začasno odločbo tudi dobil. Leta 1992 sva z ženo sezidala prizidek pri mojih starših z delavnico, ki se je razvila v laboratorij. Precejšnja prelomnica v našem delu je bila leta 1993, ko sem kupil servis za naprave švicarske firme Metler, od dotedanjega serviserja, ki se je upokojil, skupaj z rezervnimi deli in tehnično dokumentacijo, bil pa sem tudi na šolanju v Švici. Tam sem spoznal tudi meroslovni sistem, ki se je v Sloveniji tedaj začel na novo vzpostavljati. Naša dejavnost se je pričela širiti, poleg tehtnic smo se začeli ukvarjati tudi z drugimi merilnimi napravami, naša delavnica je postala pretesna. Nove prostore smo v proizvodno poslovni coni Podzavrnik v Selcih začeli graditi v letu 2002 in se vanje vselili z novim letom 2004.«

Rekli ste, da ste začeli s tehtnicami, nato pa širili dejavnost na druge naprave. Katere?

»Začeli smo v bistvu s preciznimi tehtnicami, ki jih je največ po laboratorijih. Naša naslednja usmeritev je bila servisiranje in umerjanje drugih naprav v laboratorijih in prostorih, ki zahtevajo posebno kontrolirane razmere, na primer v zdravstvu. Tako smo prešli tudi na laboratorijske naprave, s katerimi se merijo volumen, vlaga, temperatura, tlak, zvok in naprave za merjenje v okolju. Naša naslednja usmeritev so bile merilne naprave v industriji, kar je spekter merilnih naprav močno razširilo, po raznovrstnosti in obsegu, tretje področje, ki smo se ga lotili, pa so bile naprave za tehnične preglede vozil.

Pri vsem tem je izrednega pomena pooblastilo za izvajanje dejavnosti umerjanja in kontrole merilnih naprav. Naše podjetje je 1999 leta prejelo prvo akreditacijsko listino slovenske akreditacije za kalibracijske laboratorije, leta 2001 pa akreditacijsko listino za kontrolni organ. Ves čas izpolnjujemo vse zahteve mednarodnih standardov, priporočil in nacionalnih pravilnikov, s stalnimi izboljšavami sistema vodenja kakovosti smo obdržali akreditirana področja in jih nadgrajujemo z novimi.«

Kako je z vašim kadrom?

»Zaposlovali smo postopoma v skladu z razvojem dejavnosti. Leta 2001 nas je bilo sedem, zdaj nas je 21. Smo zelo različnih strok, od strojnikov in elektrotehnikov do tistih, ki jih pač vsako podjetje potrebuje v komerciali in pri poslovanju. Naši zaposleni imajo med V. in VII. stopnjo izobrazbe, pri čemer naj omenim, da pravega študija meroslovja ni, je pa nekaj let že posebna usmeritev na elektrotehnični fakulteti. Izkušnje kažejo, da je pri našem delu izrednega pomena dodatno izobraževanje, tako domače, interno izobraževanje kot izobraževanja pri proizvajalcih in v podobnih laboratorijih v tujini. V zadnjih petih letih se izobražuje povprečno šest zaposlenih letno.«

Vaša dejavnost kot podjetnika je nekoliko manj znana, posebna. Imate kaj konkurence?

»Zelo veliko. Preden je država leta 2002 tovrstno dejavnost sprostila – uvedla distribuiran sistem meroslovja (umeritev ni več upravni, pač pa strokovni postopek), je bil predpogoj za to konkurenca, preprečevanje monopolov. Tovrstnih laboratorijev je veliko, mislim da je naša prednost v širini, raznovrstnosti ponujenih storitev. Tako po raznovrstnosti naprav kot njihovi natančnosti in obsegu. Na primer: mi lahko umerimo precizno laboratorijsko tehtnico z natančnostjo sedmih decimalk grama in tehtnico za tehtanje mostov do mase sto ton.«

Kaj vam pomeni predlog za podelitev priznanja obrtnik leta in nominacija med štiri najboljše izmed enajstih kandidatov za ta naslov?

»Tak predlog in nominacija med stanovskimi kolegi pomeni zelo veliko. Pomeni, da si opažen, pomeni, da je bilo delo pomembno tudi za širše okolje. Komisija za priznanja Obrtno podjetniške zbornice Slovenije je v svojem mnenju poudarila, da je naša dejavnost pomembna tudi za obrt, opazila sodobno zasnovano obratovalnico, cenila našo odprtost za novo znanje in šolanje kadra drugih ter našo vsestransko družbeno, stanovsko in humanitarno angažiranost.«

In kakšne imate načrte, vizijo?

»Naša usmeritev gre v treh smereh: zagotoviti celovito ponudbo storitev na področjih, ki jih že obvladujemo, razširiti svoje storitve na področju zahodnega Balkana prek agentov in podjetij, s katerimi sodelujemo, in vsako leto uvesti vsaj eno novo področje. Razvijamo jih več hkrati, vendar uvedba zahteva kader, posebno znanje in opremo. Naše geslo je: »Merimo za prihodnost«, pri čemer imamo v mislih vse elemente našega okolja. Točne meritve lahko prispevajo k njegovemu varovanju, prispevajo k varovanju našega zdravja, prispevajo k učinkovitemu gospodarjenju in razvoju. Veseli smo, da nam pristojni državni organ priznava, da prispevamo k razvoju slovenskega meroslovja.«