Eksperimenti na ljudeh: so res prepovedani?

Iz splošne etike in etike posameznih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom (npr. medicina, genetika, psihologija), sledi, da je eksperimentiranje na ljudeh nedopustno. Izvajanje poskusov na ljudeh etika zavrača, prepoveduje in obsoja. Tu pa se znajdemo v zadregi, saj napredek vsake znanosti temelji na raziskovanju, preizkušanju neznanega. Že res, da se marsikateri eksperiment lahko izvaja tudi na poskusnih živalih (kar je prav tako etično sporno), ampak ne moremo preprosto sklepati, da za ljudi velja isto kot za živali. Čeprav veljajo za neetične, so torej določeni eksperimenti na ljudeh nujni za napredek znanosti.

Razni eksperimenti na ljudeh vedno dvigujejo kup prahu. Starejše generacije se bodo spomnile zloglasnega zdravnika Mengeleja, ki je med drugo svetovno vojno na ujetnikih koncentracijskih taborišč izvajal srh vzbujajoče, že kar sadistične eksperimente. Pa sploh ni bil edini. Tudi v novejši zgodovini človeštva lahko najdemo primere znanstvenikov, ki so na ljudeh izvajali grozljive eksperimente - brez njihovega privoljenja in zavedanja so jih preprosto spremenili v poskusne zajčke. Kljub skrivanju tega pa vsake toliko časa kaj prodre v javnost, ki potem ogorčeno napada znanstvenike, zahteva pravico, kazen ipd. Dejstvo je, da eksperimentov na ljudeh ni mogoče povsem ukiniti – kaj pa bi npr. bilo, če bi nova zdravila dali v javno uporabo, ne da bi jih prej temeljito preizkusili?! Zato se uvajajo razne deklaracije, zakoni in predpisi, ki naj bi preprečili zlorabe in zagotovili vsaj to, da je sodelovanje v poskusih svobodna odločitev posameznika. O etični spornosti poskusov na ljudeh bi se dalo napisati debelo knjigo. Mene pa žuli naslednje: pri kritikah eksperimentov na ljudeh so »na tapeti« predvsem znanstveniki, nihče pa se ne zatakne v druge ljudi – neznanstvenike, ki brez kančka slabe vesti izvajajo eksperimente na širokih množicah.

Na kaj mislim? Recimo tole. Ali ni uvajanje prenovljenega, bistveno drugačnega šolskega sistema tudi eksperimentiranje na živih ljudeh: dijakih, njihovih starših in učiteljih? Seveda je! Uvedemo nov režim, nove dejavnike vpliva, potem bomo pa videli, kakšne bodo posledice. Ravno to je bistvo eksperimenta. Dejstvo je, da so posledice neznane, lahko, da bodo tudi negativne. Tudi če kopiramo sistem druge države, to še ne pomeni, da bodo pri nas posledice tega sistema enake. Smo pač precej drugačen narod, drugačna država, z drugačnimi značilnostmi. Znanstveno lahko ugotovimo samo to, da bo posledice novega sistema pokazal čas - mnoge šele čez precej let. In nihče ne ve točno, kakšne! Še manj pa kdo ve, kako naj bi jih odpravili, če bodo negativne. Vse se samo predvideva in ugiba, jamstva ni. Pa poglejmo drugi primer. Uvede se protikadilski zakon, ki naj bi hipotetično pripomogel k zmanjšanju kajenja, ampak resnici na ljubo je treba priznati, da so njegove posledice in učinki neznani. Uvajalci zakona torej eksperimentirajo na kadilcih, gostincih in vseh gostih lokalov. Tretji primer: vstopimo v Evropsko zvezo, ker naj bi s tem pridobili ogromno pozitivnega. Čas kaže in bo še pokazal, kako je s tem v resnici. Kar sami »postavite na tehtnico«! Primerov bi lahko našli še malo morje. Za vse pa je značilno naslednje: največkrat brez privoljenja ljudi (brez referenduma ipd.), se »z vrha« uvede nov zakon; ki bo imel neznane, lahko tudi hudo negativne posledice za te množice ljudi. Kako zelo je tole podobno neetičnim znanstvenim eksperimentom! Ampak ne! Znanstveniki, ki eksperimentirajo na malih skupinicah plačanih prostovoljcev, so podleži, nemoralneži in barabe. Politiki, ki isto naredijo v veliko večjem merilu, neredko kar na vseh državljanih, brez našega privoljenja, brez denarnega nadomestila za tveganje, ker jim igramo »poskusne zajčke«, so pa veliki modreci, ki vse delajo samo v naše dobro. Oprostite, ampak vloga poskusnega zajčka meni čisto nič ne diši. Vsekakor mi je povsem jasno, zakaj poskusne živali tako rade grizejo! Grrrr!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 20. november 2011 / 07:00

Stopil pred avto

Kranj - V sredo popoldne se je na Cesti talcev v Kranju pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje ranil 76-letni pešec. 69-letni voznik iz Britofa je vozil osebni avtomobil...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 19. junij 2017 / 12:51

Labod zašel na avtocesto

Moste – Na gorenjsko avtocesto pri Mostah je v petek zjutraj zašel nenavaden sprehajalec – labod. Ker se je sprehajal kar po vozišču, kar je predstavljalo nevarnost za voznike, so ga policisti odst...

Razvedrilo / ponedeljek, 19. junij 2017 / 18:22

Vandrovček v roke ansambla Galop

Športna dvorana Trata v Škofji Loki je gostila že 17. Večer slovenskih viž v narečju. Festival organizira Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, letos pa je bil njegov v častni pokrovit...

Kronika / ponedeljek, 19. junij 2017 / 17:58

Vozili utrujeni in zaspani

Ob zadnjih nesrečah policisti opozarjajo, da utrujeni in zaspani nismo za vožnjo.

Nasveti / ponedeljek, 19. junij 2017 / 17:56

Oslovski kašelj

Po svetu zboli zaradi oslovskega kašlja vsako leto okrog petdeset milijonov oseb; tristo tisoč jih umre. To se dogaja še posebno v deželah z necepljenim ali slabo cepljenim prebivalstvom.

GG Plus / ponedeljek, 19. junij 2017 / 17:51

Z Groharjem na samem

Prejšnji teden so na Loškem gradu odprli novo stalno postavitev slik Ivana Groharja, ki so v lasti Loškega muzeja. Intima malega likovnega salona.