Odpadki in voda bodo dražji

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 18. april 2008 / 06:00

"Mene v tem trenutku najbolj zanima, ali bomo po 15. juliju 2009 vozili odpadke v Tržič in po kakšni ceni. Tega odgovora od Konzorcija CERO še nimam." Ivan Hočevar, direktor Javnega podjetja Komunala Kranj

Odlagališče v Tenetišah je bilo zaprto približno štiri mesece, s tem je nastalo za milijon evrov dodatnih stroškov. Že veste, kje boste vzeli ta denar?

»S finančnimi posledicami, ki so nastale z odlagališčem Tenetiše, smo seznanili lastnice, za katere v podjetju opravljamo storitev ravnanja z odpadki; se pravi Mestno občino Kranj, občine Šenčur, Preddvor, Cerklje, Naklo in Jezersko. Predlagali smo jim, da bi milijon evrov dodatnih stroškov pokrili iz občinskih proračunov, a se župani niso strinjali. Odločili so se za drugo možnost in sicer, da to pokrijemo s predlagano višjo ceno ravnanja z odpadki v prihodnjih dveh letih. Trenutna cena odlaganja odpadkov v Tenetišah je 26 evrov na tono, kar je med najnižjimi v Sloveniji, v povprečju so cene med 50 in 60 evri.

Župani so predlog povišanja cen uvrstili na občinske svete, potrdili so ga že v Šenčurju in v Naklem. Predlog bodo obravnavali še občinski sveti v Kranju, Cerkljah, Preddvoru in na Jezerskem. Gre za 52,33 odstotno povišanje cen deponiranja odpadkov ter za 9,08-odstotno povišanje cen odvoza odpadkov.«

Kako komentirate predlog poenotenja cen komunalnih storitev za vse občine?

»S strani Vlade takega predloga nismo dobili. Tudi v predlogu Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev in v Pravilniku o oblikovanju cen komunalnih storitev nisem zasledil, da bi želeli poenotiti cene v vseh javnih podjetjih. To je praktično nemogoče, ker v različnih komunalah nastajajo različni stroški pri posameznih gospodarskih javnih službah. Nemogoče je, da bi se poenotila cena vode na kubični meter za vso Slovenijo, ker so stroški zajema in distribucije od komunale do komunale različni.

Če bi prišlo do poenotenja cen, bi to pomenilo veliko solidarnost na nivoju Slovenije. Že pri nas pri vodo oskrbi prihaja do različnih stroškov na nivoju občin; Medvode imajo najvišji strošek, najnižje izdatke pri porabi vode pa imajo gospodinjstva v Kranju. Kranj ima na manjšem prostoru večstanovanjske objekte in je zato tudi strošek na občana manjši, v Medvodah je več razpršene gradnje, tam so tudi stroški vzdrževanja in obnov bistveno večji. V Medvodah velike stroške povzroča tudi črpanje vode. Res pa v Komunali Kranj poskušamo to solidarnost uveljavljati na nivoju ene lokalne skupnosti, kajti če bi delili Mestno občino Kranj, bi imeli že na območju te občine različne cene. Je pa v predlogu Pravilnika o oblikovanju cen komunalnih storitev definirana najnižja in najvišja dovoljena cena.«

Kateri predlogi povišanja cen so na Vladi?

»Na ministrstvu za okolje in prostor so predlogi za potrditev sklepov o višini tarifnih postavk (uvedba novega načina obračuna storitev ravnanja z odpadki) za občine Naklo, Preddvor, Cerklje, Šenčur in Jezersko, za povišanje cen oskrbe s pitno vodo pa za občini Preddvor (za 36,2 odstotka) in Cerklje (za 31,4 odstotka), za slednjo je bila predlagana tudi investicijska cena.

Za izvedbo potrebnih investicij v naslednjih letih na področju oskrbe s pitno vodo in na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je potreben dodatni denar, zato je bila tudi za Kranj predlagana uvedba investicijske cene. Za izvedbo potrebnih investicij na področju oskrbe s pitno vodo je za obdobje desetih let v Kranju nujna uvedba investicijske cene 0,60 evra na kubični meter vode ter 1,0651 evra na kubični meter vode za odvajanje in čiščenje. S tem bo od skupno potrebnih 106.000.000 evrov zbranih približno 40.000.000 evrov, preostalo bo zagotovljeno iz drugih virov.«

Bi bilo komunalnemu podjetju kaj lažje, če bi imeli pokrajine?

»Pokrajine bi vplivale na delo Komunale le v primeru, če bi prišlo do prenosa pristojnosti upravljanja določenih javnih zadev, kot so oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje voda iz lokalne skupnosti na pokrajine. S tem bi racionalizirali stroške, koncentrirali znanje in izkušnje.«

Iz katerega fonda boste jemali denar za večje naložbe, recimo v dotrajano osrednjo čistilno napravo v Kranju ali v dotrajani krvavški vodovod, iz katerega se oskrbuje šest občin?

»Čistilna naprava je stara triindvajset let in zaenkrat še dosegamo kakovost čiščenja z obstoječo tehnologijo, adaptacijami, posodobitvami. A treba je iti v korak s časom, tehnologija se spreminja. Na podlagi analiz bi bila najboljša možnost rekonstrukcija, po projektantskih ocenah bi stala od 20 do 25 milijonov evrov. Čistilna naprava, krvavški vodovod in še druge naprave so zajete v projektu Gorki, ki ga Komunala Kranj pelje skupaj z Regijsko razvojno agencijo za dograditev in obnovo vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju Zgornje Save. Idejni projekti so narejeni, kandidirali bomo za evropski denar po rumeni knjigi. Vložena bo kohezijska vloga, po zaključeni obravnavi naj bi se izvedli javni razpisi. V letu 2009 bi se morale začeti prve gradnje.«

S kakšnimi številkami ste v podjetju zaključili lansko poslovno leto?

»Z ničelnim poslovnim izidom. Kljub temu da smo imeli 500 tisoč evrov dodatnih stroškov zaradi odlaganja odpadkov na druga odlagališča, smo ta minus pokrili z odprodajo nekdanje stavbe Vodovoda ter z odpisom stroškov amortizacije sredstev v upravljanju v breme dolgoročnih obveznosti do občin. Ta odločitev ima sicer vrsto negativnih posledic - po zagotovilih lastnikov Komunale Kranj naj bi bilo to začasno - saj s tem slabimo družbo, možnosti nadaljnjega razvoja, posodobitve ... Z vsemi ukrepi pa smo poslovno leto končali s pozitivno nulo.«

Znana je lokacija bodočega centra za ravnanje z odpadki, to je na Polici -Exoterm, okoliški prebivalci pa še danes ne vedo, kakšna bo tehnologija. A ni to nenavadno?

»Ne, ni. V neposredni bližini je družba Surovina kupila 10 tisoč kvadratnih metrov, v njihovem projektu je tudi predelava ločeno zbrane frakcije, ki se zbira na ekoloških otokih in v zbirnih centrih. Če se bo Konzorcij CERO odločil, da bo ločeno zbrane frakcije vsaka komunala še naprej urejala zase, potem bodo občine Jesenice, Radovljica, Bled, Kranjska Gora in Žirovnica še naprej vozile te frakcije na jeseniški Dinos. V tem primeru bi bilo v regijskem centru na Polici nesmotrno postaviti linijo za ločevanje ločeno zbranih frakcij. Če pa se bo Konzorcij CERO odločil, da bodo vsi vozili na Polico, tudi iz ekoloških otokov in iz zbirnih centrov, potem je gradnja regijskega centra v zdaj načrtovanem obsegu smiselna.

Mene v tem trenutku najbolj zanima, ali bomo po 15. juliju 2009 vozili odpadke v Tržič in po kakšni ceni. Tega odgovora od Konzorcija CERO še nimamo.«

Kdaj lahko pričakujemo odčitavanje odvoza odpadkov?

»Pilotni projekt imamo, predvidevamo, da bo zaključen do konca letošnjega leta. Sedanja praksa je, da enkrat na teden poberemo odpadke iz posod gospodinjstev, ne glede na to, ali je posoda polna ali ne. Občani, ki vestno ločujejo odpadke na izvoru, posode ne napolnijo tako hitro. Da bi stimulirali še več ločevanja odpadkov, bo vsaka posoda imela čip, na stresalnikih smetarskih vozil pa bo čitalec odčital, kateri dan in katero uro je bila posoda izpraznjena. Manjkrat bo polna, ceneje bo. Pričakujemo, da bo sistem prešel v uporabo v prvi polovici leta 2009.«