Preboj pri modi, izpad pri športu

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 17. april 2008 / 06:00

Alpini je lani uspelo močno povečati proizvodnjo modne obutve, pri športni pa ji jo je zopet zagodla slaba zima.

Žiri – Potem ko smo se pred dobrimi štirinajstimi dnevi pogovarjali s prvo damo tržiškega Peka, smo tokrat povabili k pogovoru lastnika in predsednika uprave Alpine Matjaža Lenassija.

Nedavna vest o tem, da je Alpina dobila eno najprestižnejših nagrad v svetovnem merilu za oblikovanje smučarskega tekaškega čevlja Red dot, je gotovo zelo dobra za vaše podjetje. Kaj bi dejali ob tem?

»Nagrada Red dot je prav gotovo veliko priznanje in dokaz, da nismo le močni v tehnični izvedbi, pač pa da smo v sodelovanju z zunanjimi sodelavci sposobni tudi dobrega dizajna. To je priznanje tako oblikovalcem kot tudi našim tehnikom, ki so dokazali, da so sposobni uskladiti oblikovne zamisli s tehnično izvedbo. Na to visoko nagrado nismo lahko ponosni samo v Žireh, pač pa v vsej Sloveniji. Poseben pomen in zmago pa pomeni ta nagrada tudi zato, ker sovpada z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka Bauverja na svetovnem prvenstvu v tekih na smučeh in z uspehi naše tekačice Petre Majdič.«

Sicer pa minula zima zopet ni bila najugodnejša za zimske športe, kar pomeni, da je to verjetno vplivalo na vašo prodajo?

»Žal res. Že druga neugodna zima zapored in to se nam pozna. Vplivalo je na naše lansko poslovanje in bo tudi na letošnje. Nekoliko je sicer položaj rešilo boljše vreme v Ameriki, slabo je bilo v srednji Evropi, nekoliko bolje na Norveškem, kjer ima Alpina s več kot dvesto tisoč prodanimi pari (kar je skoraj polovica naše proizvodnje) že celo 65-odstoten tržni delež.

Večja škoda je nastala pri smučarskih čevljih za alpsko smučanje – pancerjih, kjer se čuti posledica neugodne prejšnje zime. Prelomna točka za ekonomičnost je nekje pri sedemsto tisoč parih, v Alpini jih izdelamo le med sto in 120 tisoč. V tej industriji so nastale velike težave in vsi proizvajalci, tudi najboljših blagovnih znamk so globoko v izgubi.«

Zadnje čase beremo, da je vzrok za krizo pri prodaji smučarske opreme tudi vse bolj razširjena izposoja te opreme in ljudem z vedno manj časa se zdi vse bolj primerna. Velja to tudi za smučarske čevlje?

»Odvisno od trga in vrste obutve. Manj je to aktualno pri čevljih za smučarski tek in bolj pri alpskem smučanju. Zlasti v Ameriki in na Kitajskem, kjer so smučišča zelo oddaljena in ljudje potujejo na smučanje z letalom. Stroški takega prevoza za težko opremo so višji od cene najema. Ne pozabimo tudi, da je smučanje tudi »šmikerstvo« in prav najem opreme omogoča tovrstno postavljaštvo.«

Kaj vse to pomeni za nadaljnjo tovrstno proizvodnjo v Alpini?

»Ugotavljamo, da smo s čevlji za alpsko smučanje na trgu neznatni in da nimamo nikakršne možnosti, da bi pri tem prodrli. Velikani, kot so Salamon. Fischer in Rossignol, s proizvodnjo milijon, milijon in pol bi tak poskus takoj in zlahka zatrli.«

Kako je Alpina poslovala v lanskem poslovnem letu?

»Po revidiranih rezultatih je Alpina lani ustvarila okoli milijon evrov dobička. Velik preboj je bil narejen pri modni obutvi, kjer smo povečali prodajo za 25 do 30 odstotkov, slabo je bilo v športnem programu. Trgovska mreža tudi ni dosegla letnega plana, čeprav je res, da smo postali s plani nekoliko ambicioznejši – zahtevamo dvoštevilčno rast.

Uspelo nam je občutno povečati naročila. Samo podatek o tem, da smo za lansko sezono jesen-zima izdelali 650 tisoč parov (leto pred tem smo izdelali v vsem letu okoli milijon parov) modne obutve, pove, da se je pritisk na proizvodnjo močno povečal. Ljudje so veliko delali, tudi ob sobotah in nedeljah in kljub temu je prišlo do določenih zelo nezaželenih zamikov v dobavah. Nekatere manjše kupce smo bili prisiljeni postaviti na stranski tir.«

Lani ste dejali, da je nekaj težav pri prilagajanju konicam v proizvodnji. Je pri tem kaj bolje?

»Moram reči, da smo pomembno izboljšali komuniciranje z delavci in organizacijo. Sedaj se že vnaprej ve, kdaj bodo konice, izboljšali smo evidence in plačevanje nadur, težava ostaja v avgustu in dnevih okoli novega leta, ko je pri nas za proizvodnjo udaren mesec, cela dolina pa ima tedaj dopuste. Delno poskušamo te konice kompenzirati v proizvodnih obratih drugod.«

Kje ima Alpina še svojo proizvodnjo?

»Največja je s približno 320 zaposlenimi v Sarajevu in tudi sicer imamo v Bosni večje število kooperantov z okoli dvesto delavci, imamo podjetje na Kitajskem s okoli 190 ljudmi in podjetje v Romuniji s 240 zaposlenimi. V Bosni se izdelujejo modni čevlji, na Kitajskem športni čevlji (manj zahtevni tekaški čevlji), v Romuniji imamo treking program in del modnih čevljev. Največ težav je bilo lani s proizvodnjo v Romuniji, saj kvaliteta ni bila zadovoljiva, drastično so povečali plače in vse stroške poslovanja. Lahko rečem, da je bila prav proizvodnja v Romuniji za Alpino črna pika in če se položaj ne bo stabiliziral, se bomo od tam umaknili.«

Kaj pa prodajna mreža Alpine?

»Zlasti veliko rast smo lani zabeležili na Hrvaškem in v Srbiji, medtem ko v Sloveniji nismo rasli po pričakovanjih. Veliko smo vlagali v obnove trgovin, nove trgovine v Srbiji, kjer sta bili rast in dobičkonosnost najvišja. Žal so zadnji politični dogodki močno vplivali na prodajo in letos podobnih rezultatov ne bo. Grožnje z bombami so prestrašile kupce, odpovedali so nam prostor najboljše trgovine v Beogradu na Terazijah.

Je pa Alpini lani uspelo podpisati pogodbo o skupnem nastopu z drugim največjim trgovcem obutve v Evropi Reno group, ki odpira vrsto novih trgovin v Sloveniji in državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Seveda si želimo, da postanemo dobavitelj tudi za mrežo po Evropi, da postanemo blagovna znamka v njihovem izboru najuglednejših znamk. Trenutno prodamo več pohodne obutve prav v mreži Reno kot v lastnih prodajalnah. Prav treking obutev je naš prvi korak.«

Precej je slišati o skromnih plačah v Alpini …

»Takšna je branža. Moram pa potrkati, da je še vedno bolje kot v tekstilni. Tu je problem obremenitev bruto plač, ki velja seveda za vse, drugo pa so naši specifični problemi. Še vedno nam ne uspe standardizirati vhodnih materialov, kjer kvaliteta zelo niha, zelo boleč problem pa je tudi preveč potrebnih popravkov izdelkov v sami proizvodnji. Pri urejevanju proizvodnje smo že naredili veliko, vendar je prav pri tem še precej rezerve. Drugo področje je razvoj samih čevljev, pravilna delitev dela med obrati z nizko ceno delovne sile, sama nabava materialov in seveda velikost serij. Vse to vpliva v končni posledici tudi na plače.«

Ko ste kupili Alpino in prevzeli njeno vodenje, je bilo precej slišati o zanimanju za tržiški Peko, v zadnjem času pa se večkrat omenja povezovanje z begunjskim Elanom, saj ste član nadzornega sveta Skimarja. Kako razmišljate v tej smeri?

»Peko ostaja vsekakor za Alpino zanimiv, odvisno pa je predvsem od države, kdaj se ga bo odločila prodati. Več sinergij, kot bi jih lahko prinesla ta povezava, si je težko predstavljati. Če je Peko postal uspešno podjetje, ki bi v povezavi okrepil skupno finančno, tržno, nabavno in še marsikatero moč, je Elan drugačna zgodba. S Pekom bi se okrepili na področju modne obutve, medtem ko bi povezava z Elanom lahko pripomogla k boljši distribuciji in trženju športne obutve. Elan je še vedno ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk tudi v svetu. Seveda pa Alpina za Elan ne more biti dedek Mraz, ki mu bo pomagal iz krize. Elan ima blagovno znamko, vrhunske izdelke, ogromno znanja, bremeni ga zgodovina in nekatere odločitve o proizvodnih kapacitetah. Želimo si sodelovanja, za začetek s skupnim nastopom na nekaterih trgih.«