Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 5. avgust 2008 / 07:00

Kulturni šok na Trnfestu

V okviru 17. Trnfesta, ki bo v Ljubljani potekal vse do konca avgusta, je Slovenijo obiskala skupina Kultur Shock iz Seattla. V petek je bilo dvorišče KUDa France Prešeren zapolnjeno do zadnjega kotič...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 15:58

Škofjeloški pasijon

V Škofji Loki marca in aprila prikazujejo Škofjeloški pasijon, Processio Locopolitana, največjo gledališko predstavo na prostem v naši državi. Na osmih uprizoritvah pričakujejo okoli trideset tisoč gl...

Kranj / / 14:31

Že včasih so pisali na tablice

V podružnični šoli v Kokri so s prireditvijo in razstavo Šola nekoč in danes proslavili 130 let šolstva.

Kranj / / 14:31

Debatiranje ni zgolj »čvekanje«

Na Gimnaziji Kranj so minuli konec tedna gostili državni debatni turnir za srednješolce, ki ga vsako leto organizira Zavod za kulturo dialoga ZIP – Za in proti.

Rekreacija / / 14:29

Glasovci pripravljeni za sezono

Člani športnega društva Gorenjski glas so se v Istri pripravljali za prihajajočo kolesarsko sezono.

Gospodarstvo / / 12:57

Tudi rastlini čaj za zdravje

Metoda biološko-dinamičnega gospodarjenja omogoča pridelovanje živil najvišje kakovosti, zagotavlja pa tudi ohranjanje trajne plodnosti tal, zdravje kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uč...