Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 20. december 2015 / 12:29

Znova o domnevni razžalitvi

Ker je višje sodišče ugodilo pritožbi nekdanjega trenerja Hokejskega kluba Acroni Jesenice Heikkija Mälkiäja, so na kranjskem sodišču vnovič začeli obravnavati njegovo odškodninsko tožbo zoper jeseniš...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 22. januar 2024 / 18:52

Lanski avgust je daleč, a vendar še tako blizu

Kmalu bo minilo pol leta od avgustovske rušilne ujme. Nekateri med tistimi, ki jim je poškodovala imetje, so spet vzpostavili približno normalno življenje, drugi še čakajo na nove domove. Med njimi je...

Šport / ponedeljek, 22. januar 2024 / 18:51

Pogačar in Roglič najbolje plačana

Milano – Slovenska kolesarska asa Tadej Pogačar in Primož Roglič najbolje zaslužita v svetovni kolesarski karavani, vsaj kar zadeva plačo. Italijanski športni dnevnik Gazzetta dello sport je namreč...

Kronika / ponedeljek, 22. januar 2024 / 18:48

Lažni preplah na kranjskem sodišču

Kranj – Kranjsko sodno stavbo, v kateri domujeta okrožno in okrajno sodišče, so danes okoli 13. ure na hitro evakuirali, saj so policisti prejeli obvestilo, da je v objektu nevaren predmet. Policij...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. januar 2024 / 15:40

Osvežena zunanja podoba

Kako prelesten je zdaj razgled na s soncem obsijan Loški grad. Znamenitost, ki v Škofjo Loko privablja trume turistov, je v minulem letu doživela celovito prenovo fasade in energetsko prenovo. Grad...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. januar 2024 / 14:29

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma p...