Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 9. julij 2016 / 11:10

S kranjskim Rdečim križem po morsko izkušnjo

Kranj – Rdeči križ Slovenije, Območno združenje (RKS OZ) Kranj tradicionalno organizira letovanja na Debelem rtiču, Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS, ki je pred nedavnim praznovalo šestdeset...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 2. februar 2015 / 16:55

Domelov model dobro deluje

Minuli teden so v Domelu v Železnikih gostili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in še nekatere predstavnike vlade.

Kronika / ponedeljek, 2. februar 2015 / 16:28

Po terenu vlačil cela drevesa

Na Okrajnem sodišču v Kranju poteka kazenski postopek zoper razvpitega trgovca z lesom Franca Branka Vodiška, ki mu kranjsko tožilstvo očita kaznivo dejanje uničenja gozda na območju Bohinja.

Tržič / ponedeljek, 2. februar 2015 / 16:27

Prebivalci Ročevnice še v skrbeh

Župan Borut Sajovic je sklical sestanek krajanov Ročevnice, ki tudi zaradi nevestnega dela občinskih uslužbencev pred četrt stoletja lahko celo ostanejo brez funkcionalnih zemljišč, ki so jih krajani...

GG Plus / ponedeljek, 2. februar 2015 / 16:25

Spektakel z duhovnim sporočilom

Po šestih letih premora bodo v Škofji Loki ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal loški kapucin pater Romuald Marušič in predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko besedilo...

Razvedrilo / ponedeljek, 2. februar 2015 / 16:24

Glasba, ki navdihuje

»V tej glasbeni zvrsti je nekaj posebnega. Človeka res navdihuje,« o narodnozabavni glasbi pravi Aljaž Miklavčič - Oberkrainer, ki na Radiu Kranj pripravlja novo oddajo Domače viže z Aljažem.