Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 24. november 2006 / 06:00

Sto let knjižničarstva v Kamniku

Jubilej so v Matični knjižnici Kamnik proslavili z odprtjem središča za samostojno učenje.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 12. marec 2023 / 18:39

Ponosni na odlični skakalki in trenerja

Žiri – Po končanem svetovnem prvenstvu v domači Planici in pred odhodom na nova tekmovanja v svetovnem pokalu so v Nordijskem centru Poclain Žiri pripravili sprejem ženskega dela bronaste ekipe s s...

GG Plus / nedelja, 12. marec 2023 / 18:39

Taras Ševčenko in njegova Ukrajina

Nemilo življenje največjega ukrajinskega pesnika

Gorenja vas-Poljane / nedelja, 12. marec 2023 / 15:40

Vsestransko dejaven mož

S temi besedami najpogosteje opisujejo Ivana Tavčarja – politika in odvetnika, ljubljanskega župana, deželnega in državnega poslanca ter gospodarstvenika, v prvi vrsti pa izjemnega slovens...

GG Plus / nedelja, 12. marec 2023 / 15:39

Presenetljivo življenje

»Na vse te naravne danosti pa tudi v Sloveniji prežijo vse tegobe današnjega sveta, ki jih je večinoma zakrivil človek. Tujerodne vrste, še posebej invazivne, so postale naša realnost, s k...

Kultura / nedelja, 12. marec 2023 / 15:37

Oče in hči, Miha in Travica

V sredo so v kamniški Galeriji Miha Maleš odprli razstavo Oče in hči – Miha Maleš in Travica Maleš Grešak, ki prinaša intimen vpogled v življenje slikarja in vsestranskega umetnika, ki oživi tudi skoz...