Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / sreda, 19. julij 2017 / 23:16

Zapornice varujejo ladjo

Na vodni poti med Moskvo in Sankt Petersburgom so zgradili kar šestnajst zapornic, ki uravnavajo višino vode in ladjam omogočajo plovbo.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Mesto cvetočih idej

Prejšnji petek so se na enodnevni izlet odpravili srečni izžrebanci nagradne igre Izlet, ki sta jo skupaj pripravila Gorenjski glas in Mercator.

Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Nove izvirne skladbe na temo voda

Uredništvo Programa za mlade 1. programa Radia Slovenija vabi glasbene skupine, ki izvajajo pop, rock in hip-hop glasbo, k sodelovanju na javnem razpisu za nove izvirne skladbe s temo 'voda'. Sod...

Kronika / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Izsilila prednost

Jeprca - V sredo opoldne sta v bližini Jeprce na regionalni cesti Kranj-Jeprca trčili osebni vozili. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti 39-letnemu vozniku povzročila 48-let...

Zanimivosti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Počitniško brezplačno drsanje

Kranj - V Kranju bodo šolarji v času zimskih počitnic lahko izbirali med več dejavnostmi, od tečajev smučanja, zimske šole računalništva, počitniškega čofotanja, plesnih tečajev,...

Nasveti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Gôri, gôri, máslenica!!!

Ne gre za dalmatinsko Maslenico, ampak za rusko, za ljudsko praznovanje, ne za karneval, za rusko slovo od zime, ki izvira še iz poganskih časov. Iz čaščenja Velesa, boga podzemlja pa...