Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 8. oktober 2012 / 07:00

Izjemo pri urniku dovolili le kamniški šoli

Kamnik - V skladu z novim šolskim koledarjem se v letošnjem šolskem letu pouk ne sme začeti pred 7.30. Na ministrstvu so v zvezi s tem prejeli številne prošnje in pobude, da bi p...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 15. februar 2020 / 12:01

O kaznovanju v šoli – 1. del

Besede kazen ne najdemo več v šolski zakonodaji, četudi je v šoli velikokrat izgovorjena in je med učenci, učitelji in starši še vedno živa.

Gospodarstvo / sobota, 15. februar 2020 / 20:17

Spodbujajo prevzem kmetij

Država spodbuja prevzem kmetij in mladim prevzemnikom finančno pomaga pri zagonu dejavnosti na kmetiji.

Kultura / sobota, 15. februar 2020 / 20:15

Med Ajdovščino in Parizom

V Galeriji Paviljon NOB je na ogled razstava slik, grafik in fotografij Vena Pilona, enega najbolj prepoznanih imen slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, katerega 50. obletnico smrti beležimo leto...

Kamnik / sobota, 15. februar 2020 / 20:13

Štirje občinski nagrajenci

Kamnik – Kamniški svetniki so na februarski seji potrdili predlog letošnjih občinskih nagrajencev, ki pa jih je manj kot minula leta. Srebrna priznanja Občine Kamnik bodo prejeli Marta Grkman Repol...

Kranj / sobota, 15. februar 2020 / 17:45

Sevanje je minimalno

Strokovnjaki so v kranjski občini ugotavljali obremenjenost okolja z visokofrekvenčnimi elektromagnetnimi sevanji in ugotovili, da ni razlogov za skrb.