Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 19. avgust 2020 / 23:49

Klic ranjenega v temi

Če so se nekatere gospodarske panoge zaradi koronavirusa popolnoma ustavile, določene utrpele nepopravljivo škodo, spet tretje se počasi pobirajo, četrte cvetijo. Vedno je tako, da gre tud...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 07:00

Požete več kot polovica gorenjske pšenice

Letos je na Gorenjskem pšenica posejana na 850 hektarjih, kakovost ne bo najboljša.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Slabo vreme ni motilo

Bled je bil minuli konec tedna v znamenju Blejskih dni, ki so poleg tradicionalnih dogodkov, med katerimi je bilo tudi spuščanje lučk po jezeru, ponudili nekaj novosti. Med najbolj atraktivnimi je bil...

Zanimivosti / / 07:00

Živali so najboljši detektor laži

To smo na lastni koži preizkusili ob srečanju z Rudijem Ocepkom (in njegovo kačo Seleno), ki je svoja dolgoletna spoznanja o odnosu do živali in narave v teh dneh izdal v knjigi Premagajmo predsodke d...

Zanimivosti / / 07:00

Več priznanj, kot je velika stena

Učenec Vid Primožič iz Osnovne šole Križe se lahko pohvali z velikim številom tudi državnih priznanj z različnih tekmovanj. Povedal je, da bo tudi počitnice v veliki meri namenil svojemu raziskovalnem...

Šport / / 07:00

Tenis na mivki

Tenis na mivki, priljubljeno poletno rekreacijo, ki je razširjena predvsem na italijanskih plažah, lahko igrate tudi v Sloveniji.