Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 16. februar 2008 / 07:00

Sodelovanje Mercatorja in Ljubljanskih mlekarn

Ljubljana - Upravi Mercatorja in Ljubljanskih mlekarn sta v sredo podpisali dogovor o letošnjem medsebojnem sodelovanju. Ljubljanske mlekarne so drugi največji Mercatorjev dobavi...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 1. december 2020 / 07:00

Sedem razlogov za odkup terjatev

Nihanja v likvidnosti so realnost poslovanja, zaradi gospodarskih posledic pandemije covid-19 pa so likvidnostni šoki še večji. Tudi podjetjem, ki sicer dobro poslujete, se lahko kdaj zgodi, da zaradi...

Kronika / sreda, 2. december 2020 / 00:55

Sindikat policistov obsoja ravnanje založbe

Kranj – Iz Sindikata policistov Slovenije sporočajo, da so prejeli več pritožb in ogorčenih pisem različnih podjetnikov in obrtnikov, ki so se pritožili in izrazili ogorčenje nad ravnanjem ene od z...

Slovenija / sreda, 2. december 2020 / 00:51

Matej Tonin izvoljen za predsednika NSi

Kranj – Po volilnem kongresu stranke NSi, ki je prejšnji teden potekal v digitalni obliki, volitve pa po pošti, so v četrtek razglasili rezultate. Delegati so s 420 glasovi (95,7 odstotka) ponovno...

Gorenjska / torek, 1. december 2020 / 13:56

Tudi letos praznično decembrsko vzdušje

Kljub trenutnim razmeram in omejitvam bo na Gorenjskem poskrbljeno za praznično vzdušje. Nekatere prireditve bodo potekale v virtualnem svetu, prireditev in koncertov, na katerih bi se ljudje množično...

Slovenija / torek, 1. december 2020 / 13:53

Nove vinjete že v prodaji

Cene ostajajo enake: za avtomobile letna vinjeta stane sto deset evrov, za motorje petinpetdeset evrov. Prihodnje leto že elektronske vinjete.