Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 11. september 2015 / 07:00

Iz Komušine v Škofjo Loko

V sedemdesetih letih je za zaslužkom v Slovenijo prišlo veliko število delavcev iz Bosne, med njimi so bili tudi Hrvatje iz Komušine, ki so v Škofji Loki v devetdesetih letih pod tem imenom ustanovili...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 25. januar 2017 / 22:26

Najdlje so se zadržali pri Nami

Škofjeloški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli skoraj 22 milijonov evrov težak proračun za letošnje leto skupaj z amandmajem, s katerim so za 15 tisoč evrov povečali sredstva za Loški muzej....

Nasveti / sreda, 25. januar 2017 / 22:23

Vaniljeva sladica brez peke

Bila je dilema, tiramisu ali kremne rezine. Prednost tiramisuja je predvsem v tem, da ne potrebujemo pečice, saj moramo za kremne rezine speči listnato testo. Pri kremnih rezinah je priprava kreme...

Šport / sreda, 25. januar 2017 / 22:22

Jeseniški hokejisti po rednem delu tretji

Jesenice – Hokejisti HDD SIJ Acroni Jesenice so v soboto odigrali zadnjo tekmo v rednem delu Alpske hokejske lige. Na domačem ledu so gostili EC Bregenzerwald in zmagali s 5 : 0 (3 : 0, 2 : 0, 0 :...

Razvedrilo / sreda, 25. januar 2017 / 22:20

Odpihnili Zmaja

Žogica Marogica v izvedbi GUD Kranjski komedijanti je barvita, kot je barvit širni svet.

Kronika / sreda, 25. januar 2017 / 22:18

Padel z ledenega slapa

Gozd - Martuljek – V četrtek popoldne se je zaradi padca pri plezanju v zaledenelem slapu Lucifer v Gozdu - Martuljku huje poškodoval plezalec. Zaradi odloma ledu pod njim je padel več deset metrov...