Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 4. september 2023 / 07:54

Prvi vrhunec liga prvakinj

Odbojkarice kamniškega Calcita Volleyja se na novo sezono pripravljajo pod vodstvom Bruna Najdiča.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 7. september 2015 / 00:03

Igrajmo se igro

Jernej Kosmač je mojster oblikovanja lesenih predmetov kulturne dediščine, ustvaril in dopolnil je več miselnih igric naših dedkov in babic, prav tako iz lesa. Stik z lesom je zanj tista čarovnija, ki...

Bohinj / nedelja, 6. september 2015 / 23:57

Nagradili najboljše športnike

Ob bohinjskem občinskem prazniku so že drugo leto zapored pripravili tudi sprejem za najboljše bohinjske športnike. Športnica leta je že drugič postala uspešna smučarska tekačica in biatlonka Ajda Arh...

Tržič / nedelja, 6. september 2015 / 23:55

Tržič bo vedno moj dom

Pri nedeljski dopoldanski maši so se tržiški farani poslovili od svojega spoštovanega dolgoletnega župnika in dekana Romana Starca.

GG Plus / nedelja, 6. september 2015 / 23:49

Krave »pošlihtala«, zdaj tudi strežeta

Nad kravami, ki se pasejo na Soriški planini, zadnja leta bdita precej nenavadna pastirja: igralec in glasbenik Žiga Saksida ter arhitekt Nac Žuber. »Verjetno izgleda, kot da sva ves čas »frej« in da...

Kranj / nedelja, 6. september 2015 / 23:47

Nekateri odloki izjemno stari

Kranj – Župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar je za delovno jesen napovedal spremembe blizu deset odlokov, zato da bo delo lahko potekalo učinkoviteje. Nekateri odloki so namreč že izjemno stari...