Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 1. november 2014 / 13:55

Jekleni gasilci odpotovali v Phoenix

Brnik – Najboljši slovenski tekmovalci v prestižni gasilski disciplini Najtežji dve minuti v športu Domen Pavlič (PGD Begunje), Matic Zupan (PGD Moste), Anže Habjan (PGD Podnart), Gregor Stanonik (...

Objavljeno na isti dan


Kultura / / 07:00

V Galeriji DPD Svoboda Žiri razstavljata Marko Krvina in Stipe Miličić

Umetnika in prijatelja, po rodu Ljubljančana, že vrsto let živita in ustvarjata na Krasu. Marko Krvina, sicer mojster akvarelov, tokrat razstavlja olja na platnu, za katere je na...

GG Plus / / 07:00

Na kratko

V deseterici trije volkswagni Po podatkih avtomobilskih uvoznikov je bilo med uvoženimi rabljenimi avtomobili v zadnjih desetih mesecih največ Volkswagnovih passatov....

Jesenice / / 07:00

Častni občan Valentin Cundrič

Jesenice - Za častnega občana občine Jesenice bo župan Tomaž Tom Mencinger ob občinskem prazniku 20. marca imenoval Valentina Cundriča, pesnika, pisatelja, dramatika in sl...

Nasveti / / 07:00

Hvala za vijolice ...

Hvala za vijolice, torbe, čevlje, vrtnice, za parfume, ogrlice ... Če si sposodim delček besedila tačas izjemno popularne popevke ... No, če drugega ne, vsaj žametno rdečo vrtnico pričakuje domala sle...

Gospodarstvo / / 07:00

Osli so bistri, a zelo trmasti

Milan Oblak iz Opal nad Žirmi sodi med največje rejce oslov na Gorenjskem. Ta čas jih ima devet, predstavljajo pa mu veliko veselje. Na njegovi kmetiji že vrsto let potekajo tudi oslovske dirke.