Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 17. november 2021 / 16:37

Karavanke, priložnost za tihotapce

V sosednji koroški občini Železna Kapla - Bela so odprli zanimivo razstavo o tihotapljenju čez Karavanke, ki zadeva tudi kraje na naši strani Karavank.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 16. november 2010 / 07:00

Starša razočarana nad sodbo

Primoža Rihtaršiča, voznika snežnega teptalnika, pod katerim je na Starem vrhu lani umrla šestletna deklica, so obsodili na pogojno zaporno kazen, soobtoženega upokojenega direktorja smučišča Matevža...

Kronika / torek, 16. november 2010 / 07:00

Spolno nadlegoval desetletnico

Jesenice – Kranjski kriminalisti so zaradi domnevnega spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, kazensko ovadili 64-letnega Jeseničana, so sporočili s Policijske uprave K...

Gospodarstvo / torek, 16. november 2010 / 07:00

Upniki potrdili najem posojila

Upniški odbor Merkurja je potrdil najem 35 milijonov evrov vrednega likvidnostnega posojila bank, ki ga bo uprava skušala dopolniti s posojilom dobaviteljev in tako doseči želeni znesek 40 milijonov e...

Avtomobilizem / torek, 16. november 2010 / 07:00

Skandinavci so tudi za vroče

Novi Volvo V60 z razpoznavno zunanjostjo in všito varnostjo.

GG Plus / torek, 16. november 2010 / 07:00

Usodna plebiscita, koroški in "naš"

Zgodovino Slovencev sta v 20. stoletju usodno zaznamovala dva plebiscita. Na prvem, ki je bil 10. oktobra 1920, smo izgubili Koroško, večina slovenskih rojakov onstran Karavank se je v teh 90 letih po...