Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 16. september 2013 / 16:00

Stavbo bo ogreval deponijski plin

Na deponiji Mala Mežakla so zgradili novo upravno stavbo, vstopni plato in pralno ploščad. Naložba je vredna 738 tisoč evrov.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 20:30

Pomembno je tudi lepo življenje piščancev

Dvajsetletni Adrijan Galjot iz Lahovč se je v osmem razredu osnovne šole posvetil reji piščancev. Tedaj ni pričakoval, da bo z začetnih petdeset število naraslo na osemsto piščancev.

Razvedrilo / / 20:29

Čokoladni žlikrofi so najnovejši hit

Idrijski žlikrofi, jed iz testa in krompirjevega nadeva, izhajajo iz časov, ko še ni bilo gospodinjskih aparatov in so se recepti prenašali iz roda v rod. Nekoč so dajali moč idrijskim knapom, danes p...

Kronika / / 20:28

Požar izbruhnil sredi noči

Kamniški gasilci so v noči na petek gasili požar v objektu nekdanjega Alprema, ki je del poslopja povsem uničil in povzročil veliko gmotno škodo.

Gospodarstvo / / 20:27

Dobiček ostaja nerazporejen

Bilančni dobiček družbe Goričane za preteklo leto v višini nekaj več kot pet milijonov evrov ostaja nerazporejen. Nasprotni predlog, da bi njegov del šel za dividende, ni bil sprejet.

Kranjska Gora / / 20:26

Aljažev stolp se zaradi obnove seli v dolino

Prihodnji teden se bo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine začela temeljita obnova Aljaževega stolpa. Z vrha Triglava ga bodo v dolino v enem kosu prepeljali s helikopterjem. Če bo šlo vs...