Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Slovensko ime

Ojstrnik (2052 m) - Skrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Gora, kjer zamejski Slovenci s ponosom spregovorijo slovensko.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 4. julij 2023 / 18:41

Testenine s papriko in piščančjim filejem

Jed, ki združuje okuse mehkega piščanca, živahne paprike in prijetnih testenin, je dobrodošla popestritev poletnega jedilnika. Ne glede na to, ali načrtujemo hitro kosilo ali umirjeno veče...

Kronika / torek, 4. julij 2023 / 18:38

Francoza presenetil sneg v gorah

V noči na soboto je stekla iskalno-reševalna akcija za pogrešanim francoskim planincem, ki je obtičal na zasneženem brezpotju nad Tamarjem.

Gospodarstvo / torek, 4. julij 2023 / 18:35

Dovoljenje za odstrel štirih volkov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo dovoljenje za odstrel štirih volkov – dveh iz jeloviškega in dveh iz pokljuškega tropa. Dovoljenje velja dve leti.

Šport / torek, 4. julij 2023 / 18:34

Na reliju v Železnikih slavil avstrijski prvak

Avstrijski državni prvak Simon Wagner je po devetih hitrostnih preizkušnjah in več kot 94 kilometrih postal zmagovalec desetega relija v Železnikih, z drugim mestom in zmago v državnem prvenstvu se je...

Nasveti / torek, 4. julij 2023 / 18:31

Vadba za moč

Kineziolog Grega Končar iz Centra za krepitev zdravja ZD Kranj je za dijake nekaterih srednjih šol pripravil predavanje z naslovom Vadba za moč.