Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 29. julij 2013 / 13:06

Avantgardne podobe spomina

V razstavnih prostorih kranjskega gostišča Stari Mayr se je predstavil umetnik Živko Kladnik.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 22. december 2006 / 06:00

Umetniški vtis

Pri izdelovanju blejskega laboda je bil pomemben predvsem umetniški vtis. Veslači so se naloge lotili zelo resno. Njihova kreacija je bila zmagovalna. Lesce so dobile novo oazo zabave, Finci pa so v L...

Prosti čas / petek, 22. december 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Naša sreča, vaša sreča

Novinarska redakcija velikega brata se bo v novem letu selila v nove prostore. Mali brat ostaja vaš človek.

Prosti čas / petek, 22. december 2006 / 06:00

Nominator 229

Lep čas je in zanimivi dnevi so. Tako in drugače. Pravzaprav ne mine dan, večer, ko se v različnih družabnih okoljih poslavlja od iztekajočega se leta. A vselej s približno enakim kontek...

Kultura / petek, 22. december 2006 / 06:00

Glasbena šola za božič

Na Božičnih koncertih v ponedeljek in torek so se Kranjčanom predstavili mladi glasbeniki kranjske glasbene šole.

Kultura / petek, 22. december 2006 / 06:00

Spet evforičen do srca

Veliki božični koncert na kranjski gimnaziji je še enkrat dokazal, kako briljantno glasbeno prihodnost imamo Kranjčani. S koncertno dvorano ta še bolj žlahtna.