Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 1. avgust 2014 / 10:41

Glasbeni plaža in planina

Gorenjska plaža je gostila prve glasbene goste, Velika planina pa 18. tekmovanje harmonikarjev, kjer se je najbolje odrezal trinajstletni Anže Krevh iz Josipdola.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 22:08

Pomoč kmetijam pri brzdanju stroškov

Vlada je zaradi rasti cen goriva, elektrike in kmetijskega reprodukcijskega materiala sprejela več ukrepov za brzdanje višjih stroškov v kmetijstvu, za katere bo namenila skupno 22,4 milijona evrov.

Železniki / / 22:03

Razvoj uspešnega kadra se začne že v osnovni šoli

Osnovna šola Železniki že leta sodeluje s podjetji v občini, saj se vsi zavedajo, da se uspešen kader začne spodbujati in razvijati že v osnovni šoli.

Razvedrilo / / 22:02

Glas in vibrafon – zanimivi glasbeni par

Četrti Glasbeni večer v Tržiškem muzeju sta oblikovala Ajda Stina Turek in Vid Jamnik, pevka in vibrafonist, oba diplomanta prestižne bostonske univerze Berklee College of Music.

Zanimivosti / / 21:58

Letos dvajset mladičev štorkelj

Bled – Kot je pojasnil Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki štorklje obročka že vrsto let, so bili letos po štirje mladiči štorkelj v Lahovčah, Cerkljah in Komendi,...

Jesenice / / 21:44

Priseljenci so se učili tudi računalništva

Na Ljudski univerzi Jesenice so razvili program Digitalno-Lokalno, v sklopu katerega so se priseljenci učili slovenščine in računalništva.