Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 18. september 2019 / 10:49

Ugrabitelj ni umrl zaradi uporabe solzivca

Uporaba plinskega razpršilca ob njegovem prijetju ni vplivala na smrt Kranjčana, ki je aprila v Ljubljani ugrabil mestni avtobus, je ugotovila posebna komisija policije.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 21. januar 2024 / 17:27

Branje in razumevanje

V začetku lanskega decembra so bili znani rezultati mednarodne raziskave bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA 2022 za Slovenijo. Razis­kava, pri kateri so sodelovali petnajs...

Kranj / nedelja, 21. januar 2024 / 17:25

Smrt pacientke tudi v policijski preiskavi

»Zavedam se, da je komunikacija v stresnih situacijah zahtevna, vendar to ne opravičuje pomanjkljive odzivnosti in zavračanja nujne pomoči,« opozarja Petra Bilban, ki reševalnega vozila za mamo, ki je...

GG Plus / nedelja, 21. januar 2024 / 17:24

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi

Umnikovi so tretji po vrsti, za rodbinama Hribar (Strmol) in Hudnik, ki so dojeli pravi pomen razbremenitve zgodovinskih bremen za normalnejšo prihodnost mladih rodov.

Kultura / nedelja, 21. januar 2024 / 14:32

Štiri francoska leta na Gorenjskem

Lani je minilo 210 let od konca Ilirskih provinc, ki so na področju večjega dela današnje Slovenije trajale le štiri leta. V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju sta razstavo z naslovom Bi ga zibal...

Nasveti / nedelja, 21. januar 2024 / 14:31

Odnosi, psiha, narava

V naslednjih nekaj člankih bomo pogledali, kako so povezani odnosi, psiha in narava. Najprej bomo naredili strukturo. Našteli in opisali bomo pomembne elemente človeškega notranjega sveta. Nato bom...