Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / sreda, 17. junij 2020 / 07:44

Prvi gostje tudi na Voglu

V soboto, natančno tri mesece po ustavitvi vseh žičniških naprav zaradi epidemije covida-19, so v Bohinju spet pognali nihalko in na Vogel pripeljali prve goste po koncu karantene.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 07:00

Narava kaznuje slabo delo

"Če v gozdu gostih sestojev ne razredčimo mi, to naredi narava sama," pravi Jože Soklič in poudarja, da so posledice naravnih ujm veliko hujše v gozdovih, ki niso negovani.

Gospodarstvo / / 07:00

Elektrarna v manj kot treh tednih

Gorenjske elektrarne so na strehah Merkurjevih skladišč v Naklem zagnale največjo gorenjsko sončno elektrarno z nazivno močjo osemsto kilovatov. Na leto lahko s to elektrarno oskrbijo 230 gospodinjste...

Prosti čas / / 07:00

Kruhkarija z Okornom

Poljsko božično komedijo Kranjčana Mitje Okorna Pisma sv. Nikolaju so na Gorenjskem začeli predvajati prejšnji teden. Po projekciji v kranjskem Tušu se je večina odpravila z Mitjem na večerjo - na nje...

Kultura / / 07:00

Dakskoblerju še tri nagrade

Fotoreporter Luka Dakskobler iz Kranja je na mednarodnem fotografskem natečaju Nature Images Awards 2011 prejel tri prestižne nagrade.

GG Plus / / 07:00

Probiotični tamponi za zdravje nožnice

Vaginalne neprijetnosti, kot so pekoč občutek, srbenje in izcedek, so zelo pogosta težava številnih žensk. V Sloveniji so na voljo probiotični tamponi ellen, ki obnavljajo, ščitijo in krepijo intimni...