Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 10. junij 2014 / 10:56

Z zemlje med bogove in nazaj

Pri Cankarjevi založbi je v zadnjem času izšlo pet zanimivih prevodnih romanov, v katerih se vračamo v preteklost, se zaljubljamo, živimo lepo ali kruto sedanjost in ugotavljamo, da nam tudi intervenc...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 28. marec 2022 / 21:15

V okolici Preddvora izbruhnil večji požar v naravi

Preddvor – V okolici Preddvora proti izletniški točki Baba nad krajem Potoče je danes okoli 16. ure izbruhnil večji požar v naravi, so sporočili s kranjske policijske uprave. Obsežnejši požar na po...

Tržič / ponedeljek, 28. marec 2022 / 16:05

Direktorica muzeja ostaja Jana Babšek

Tržič – Tržiški svetniki so za direktorico javnega zavoda Tržiški muzej za mandatno dobo petih let ponovno imenovali Jano Babšek. Strinjali so se, da ima za nadaljnje delo izdelan jasen in izvedlji...

Železniki / ponedeljek, 28. marec 2022 / 16:04

Vse bližje tudi zadrževalnik

Direkcija za vode je na Zalem Logu pripravila predstavitev gradnje zadrževalnika pod Sušo, ki je nujen za protipoplavno zaščito Železnikov. Pridobili so že vsa potrebna zemljišča, zato so se zahvalili...

Bled / ponedeljek, 28. marec 2022 / 15:28

Nova direktorica zavoda za kulturo

Bled – Blejski občinski svet je na torkovi seji s tesno večino podal soglasje k imenovanju Lee Ferjan za novo direktorico Zavoda za kulturo Bled, ki ga je doslej vodil direktor Matjaž Završnik. Fer...

GG Plus / ponedeljek, 28. marec 2022 / 15:28

Oče »umne sadjereje« na Kranjskem

Franc Pirc, duhovnik, misijonar in sadjar, je v prvi polovici 18. stoletja največji pečat pustil v Pečah pri Moravčah, v Podbrezjah in v Ameriki, s ponosom pa se ga spominjajo tudi v rodnem Kamniku, k...