Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 12. junij 2009 / 07:00

Sosedje ter Lado in Jurij se vračajo jeseni

Dogodivščine sosedov, ki jih lahko spremljate na POP TV v nadaljevanki Lepo je biti sosed, so se dodobra usidrale v srca gledalcev, ugotavljajo na Pro plusu. Ustvarjalci čez počitnice ne bodo poč...

Objavljeno na isti dan


Kultura / / 14:03

Ne spomin, strah je, ki grize

V soboto so v Prešernovem gledališču premierno uprizorili besedilo nemškega avtorja Thomasa Bernharda Pred upokojitvijo v režiji Mateje Koležnik.

Gorenjska / / 14:01

Združiti bi morali znanje in moč

Janez Sušnik, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je na nedavnem srečanju gorenjskih upokojencev v Bohinjski Bistrici naslovil poziv na gorenjsko politiko in gospodarstvo, naj se zganet...

Šport / / 14:00

Kopitar in Razingar združila moči

Prihodnje poletje bo na Bledu potekala Hokejska akademija Anžeta Kopitarja in Tomaža Razingarja. »Mislim, da sta to pravi imeni, da se lahko zgodi nekaj velikega,« pravi Matjaž Kopitar, ki bo vodja vr...

Kronika / / 14:00

Brez vozila oteženo reševanje

Sobotna reševalna vaja v novem predoru Sten je pokazala, da so škofjeloški gasilci na posredovanje v primeru nesreč v njem dobro pripravljeni, a dokler ne dobijo predorskega vozila, bodo imeli težave...

Žirovnica / / 11:59

Sprejeli OPPN Breznica - center

Žirovnica – Žirovniški občinski svetniki so na četrtkovi seji občinskega sveta vendarle potrdili Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Breznica - center, okrog katerega se je v postopku sprejem...