Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 6. oktober 2010 / 07:00

Prvaki šolstva na Kranjskem

Kaj imata skupnega na Bledu rojeni šolnik in jezikoslovec Blaž Kumerdej (1738-1805) in Napoleonov maršal Auguste Marmont (1774-1852), guverner Ilirskih provinc? Najbrž samo to, da sta si vsak po svoje...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sreda, 20. december 2017 / 23:17

OZN razglasila svetovni dan čebel

Organizacija združenih narodov je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Škofja Loka / sreda, 20. december 2017 / 17:56

Ekologija še kar vznemirja

Občinski svet v Škofji Loki je na decembrski seji ponovno obravnaval temo o uporabi nevarnih snovi v občini, poleg tega pa razpravljal še o izrednem dogodku, ki se je novembra primeril v podjetju Ekol...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 20. december 2017 / 17:55

Denar za zemljišča zagotovljen

Z rebalansom so cerkljanski svetniki zagotovili sredstva za nakup zemljišč ob šoli v Zalogu ter za zdravstveni dom in krožišče v Cerkljah.

Razvedrilo / sreda, 20. december 2017 / 17:54

Dva jubileja

Srečanje nekdanjih sošolk in sošolcev, ki so pred petinštiridesetimi leti zaključili osemletko v Preddvoru in so letos večinoma dopolnili šestdeset let ...

Razvedrilo / sreda, 20. december 2017 / 17:52

Jubilejni Jerbas domačih

Telovadnica Osnovne šole Poljane je v nedeljo popoldne pokala po šivih. Gostila je namreč tradicionalni božični koncert Jerbas domačih. Tokrat desetega, jubilejnega, na katerem so nastopili tudi prilj...