Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 23. julij 2017 / 22:01

Izpolnili so ji dolgoletno željo

V Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki so ta teden proslavili prav poseben rojstni dan. Njihova stanovalka Anica Ušeničnik je dopolnila sedemdeset let.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:25

Za brata prepisala Sveto pismo

Lucija Rožman je bratu duhovniku Bernardu za novo mašo podarila ročno prepisano Sveto pismo.

Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:12

Poletna noč

Nočna mestna neonska panorama, nad katero se bohotijo magično obarvane meglice, ožarjene z julijsko polno luno ter s hipnotičnimi bliski v daljavi, deluje kot antologijski prizor iz fantazijskega f...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:11

Prevarana Slovenija

»Če upoštevamo oceno francoskega inštituta Crest, je v slovenskih rokah ostalo približno deset tisoč ton orožja, zlasti streliva in minskoeksplozivnih sredstev. V poročilu londonske konference je b...

Nasveti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:10

Počitniški dan

Ladjica drsi po Vrbskem jezeru na krožni vožnji. Z dnevno vozovnico vstopiš in izstopiš na katerikoli postaji. Z Izbranim se odločiva za Ribnico (Reifnitz) in Otok (Maria Wörth). V Ribnici počitniš...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:09

Dekla

»V dopoldanskem času, ko so bili bratje v službi, oče pa je spal, sem lahko smuknila na svobodo. Pogosto sem zavila v knjižnico. Tam je delala neka mlada ženska, Živa po imenu. Spoprijatel...