Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 08:09

Tekači so drugič tekli za Kranj

V soboto so osrčje in mestne ulice Kranja preplavili tekači, ki so se udeležili drugega Teka za Kranj.

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 11. avgust 2018 / 21:09

Glasbeno poletje v Bohinju

Srednja vas v Bohinju – Festival Glasbeno poletje v Bohinju se nadaljuje s šestim koncertom, ki bo v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi pri Bohinju. Nastopila bosta...

Kultura / sobota, 11. avgust 2018 / 21:09

Čudovite gorske podobe

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je do konca septembra na ogled slikarska razstava ustvarjalcev 39. likovne kolonije Vrata.

Domžale / sobota, 11. avgust 2018 / 21:08

Rešitve (še) ni na vidiku

Čeprav je inšpektor za okolje in prostor družbi Publikus naložil, da mora bale z odpadki iz Štude odstraniti do konca julija, te kljub denarni kazni tam ostajajo. Glavni razlog ostaja zapolnjenost kap...

Jezersko / sobota, 11. avgust 2018 / 21:08

Središče Jezerskega sveže asfaltirano

Še zadnja dela pri rekonstrukciji države ceste skozi Jezersko

Kranj / sobota, 11. avgust 2018 / 21:07

Izvoz na Zlato polje

Kranj – V kranjski mestni upravi so se odločili za začasno rešitev prometne zagate za prebivalce Struževega. Ti se predvsem v prometnih konicah težko vključujejo na državno cesto Polica–Kranj. Z no...