Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 20. julij 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 20. julij 2010, št. 57

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sreda, 16. april 2014 / 15:21

Množice ljubiteljev čokolade

Tudi tretji festival čokolade v Radovljici je presegel vsa pričakovanja organizatorjev; ne le po ponudbi, kjer so v pokušino ponujali tako klasično Gorenjko kot čokoladni kebab in vse vmes, kar si člo...

Radovljica / sreda, 16. april 2014 / 14:00

Kljub ujmi je Šobec že odprt

Več kot dvesto prostovoljcev je v zadnjih tednih pomagalo pri urejanju kampa Šobec, ki ga je februarja hudo prizadela ledena ujma. Kljub izjemno težkim razmeram so kamp uredili in v nedeljo tudi odprl...

Gospodarstvo / sreda, 16. april 2014 / 13:54

Spomladi je čas za nakupe

Spomladanski sejem v Komendi je bil po površini razstavišča največji doslej. Na 32 tisoč kvadratnih metrih se je predstavilo okrog petsto razstavljavcev.

Zanimivosti / sreda, 16. april 2014 / 13:43

Olimpijske igre v Sočiju

V tokratni anketi smo sodelujoče vprašali, če so spremljali letošnje zimske olimpijske igre v Sočiju in če so pričakovali takšen uspeh slovenske ekipe.

Bled / sreda, 16. april 2014 / 13:42

V kapeli spet cerkveni obredi

Ljubljanski škof Andrej Glavan in bolzansko-briksenski škof dr. Ivo Muser sta v sklopu praznovanja občinskega praznika na Blejskem gradu blagoslovila kapelo sv. Ingenuina in sv. Albuina.