Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 10:10

Analiza

Najbolj vroča tema te dni na Gorenjskem ni vročinski val, ampak dokument z naslovom Presoja umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor – primerjava potencialnih lokacij z urbanistič...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Lepo vreme, razgled in kopanje

Gorenjski glas in Mercator sta v sredo popeljala srečne izžrebance najprej na Vogel, kjer so se sprehodili do Mercatorjeve koče, vse o različnih hribih, ki jih vidimo z Vogla, pa jim je razložil...

Zanimivosti / / 07:00

Po Jančmanu poimenovali pot

V soboto je bilo na Zelenici srečanje v spomin na Janeza Jermana, preminulega očeta smukača Andreja Jermana.

Zanimivosti / / 07:00

Spoznala sta se v službi

Stanislav in Anamarija Stele sta v soboto na Loškem gradu obnovila šest desetletij staro ljubezen.

Zanimivosti / / 07:00

Iz Švice prišlo 150 skavtov

Reteče – Na travniku pod Retečami so tabor postavili skavti iz bližine Berna v Švici. 5. julija so prišli s tremi avtobusi, skupaj jih je 150, od tega sto otrok, starih od deset...

Nasveti / / 07:00

Spletna prijava na let z letalom

Veliko potujem z letalom. Na poti mi največ časa vzame urejanje formalnosti na letališču.