Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 26. avgust 2016 / 12:14

Prihodnost Sorice je v turizmu

O tem je prepričan Franc Golija iz Selc, ki že vrsto let veliko truda in sredstev vlaga v turistične in kulturne objekte v Sorici in smučišče na Soriški planini, vodi pa tudi uspešno podjetje Almetal....

Objavljeno na isti dan


Komenda / sreda, 21. januar 2015 / 16:18

Praznik kolin na Gori

Gora pri Komendi – Člani Turističnega društva Komenda so tudi letos na Koželjevi domačiji pripravili praznik kolin. S še posebej velikim zanimanjem so mesarje in gospodinje pri delu opazovali šesto...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 21. januar 2015 / 16:03

Zdrahe taksistov na letališču

Lanska odločba agencije za varstvo konkurence je še podžgala spore med taksisti zaradi prevoza potnikov z brniškega letališča. Problematiko bo pristojno ministrstvo uredilo s spremembo zakonodaje.

Šenčur / sreda, 21. januar 2015 / 16:02

Na Visokem spet gradijo

Zaradi gradnje primarnega kanalizacijskega omrežja v okviru projekta Gorki bo cesta Visoko–Hotemaže za ves promet predvidoma zaprta mesec dni.

Radovljica / sreda, 21. januar 2015 / 16:01

Človek skromnosti in molitve

Na sobotnih Brezjanskih pogovorih so govorili o osebnosti in delu duhovnika, teologa, profesorja in svetniškega kandidata Anton Strleta.

Razvedrilo / sreda, 21. januar 2015 / 16:01

Meje niso ovira

Kulturno društvo Brdo iz Kranja je uspešno izpeljalo prvi mednarodni folklorni festival veteranov, na šoli v Cerkljah pa so s koncertom Ljubezen živi obujali spomine na nedavno gostovanje na Češkem.