Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / nedelja, 9. september 2018 / 08:59

(Ne)premagana gora

Prvega junija 1991 je potekala slovesna otvoritev predora Karavanke. Trak so z velikanskimi škarjami prerezali takratni vodilni politiki, pred vhodom v tunel sta se prisrčno pozdravila pre...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.