Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 10:36

Večer z Adijem Smolarjem

Petkov večer je v Smledniku minil v znamenju koncerta Adija Smolarja. Na trgu sv. Urha sredi vasi, ki se je za to priložnost spremenil v poletno glasbeno prizorišče, ga je poslušalo več kot tristo lju...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:51

Manjše bodo izgube pitne vode

Tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev bodo občani Kranja, Preddvora in Naklega dobili nove kilometre vodovoda v omrežju Bašelj–Kranj in Zadraga–Naklo. Investicija prinaša številne posodobitve....

Nasveti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:48

Očakov sosed

Kanjavec (2568 m) - Sosed očaka Triglava, ki poleti ni ravno najbolj obljudena gora. Pozimi se njegova podoba spremeni v turno kraljestvo, ki privabi številne smučarje. Fantastičen razglednik.

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:45

Vaš razgled

Na fotografiji je nočni metulj ali vešča, ki rada leta okoli ognja in luči in ima v človeškem jeziku razne definicije. Vešča je bila vsaj v preteklosti tudi definicija za taščo, ki se v vs...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:44

Vaš razgled

V hudi poletni vročini, ki jo zaznamujejo temperaturni rekordi, ni vroče le ljudem, ampak tudi živalim. Slika, ki nam jo je poslal Franci Ekar, kaže, kako so se ovce s pašnika zatekle na z...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 11:36

Nihče

V Srebrenici, 2008: »Dobil sem načrt pokopališča in našel bratovo krsto, številko 214. Roko sem položil na zeleno platno, ga pogladil. Kako hudo mi je bilo, veva le jaz in ljubi Bog. Gluho...