Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / / 07:00

Z metrojem do Sekreta

Javni mestni prevoz navdušuje, ni pa jasno, kaj dobiš na mizo v restavraciji z imenom Sekret.

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 25. september 2022 / 16:29

S skupnimi močmi do deset tisoč dreves

Kranj je eno od stotih mest, ki se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo podnebno nevtralno in pametno mesto. Med njimi je tudi litvanski Taurage, ki vabi, da se pridružite enomesečnemu izzivu vi...

Kranjska Gora / nedelja, 25. september 2022 / 16:25

Navdušeni nad zakladnico planinstva

Mojstrana – Slovenski planinski muzej v Mojstrani so pred dnevi obiskali člani avstrijskega Alpenkluba in sodelavci Alpenzeitunga (ÖAZ), časopisa, ki je začel izhajati leta 1879 in poleg poročil in...

Zanimivosti / nedelja, 25. september 2022 / 16:23

Milka z Michelinovo zvezdico

Novomeščan na Gorenjskem je letos z restavracijo Milka osvojil Michelinovo zvezdico. Restavracija jo je resda dobila že tri mesece po odprtju, vendar David Žefran razloži, da je to v tujini običajna p...

Zanimivosti / nedelja, 25. september 2022 / 16:21

Ob Trbojskem jezeru bodouredili pešpot

Na voljo bo tudi pet kanujev, iz katerih bo mogoče opazovati okoliško naravo z vodne gladine.

Zanimivosti / nedelja, 25. september 2022 / 13:44

Ljubezen do rož odtehta vso skrb

Mače – Breda Aleš iz Mač pri Preddvoru je ljubiteljica balkonskih rož že okrog štirideset let in tudi domača hiša je bila vedno okrašena z barvitim cvetjem. »Veselje imam do tega, in ker imamo na h...