Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / petek, 30. avgust 2013 / 13:44

V izdelavi projekti za žirovske državne ceste

Žiri - V občini Žiri so veseli novice o podpisu pogodbe za izdelavo poplavne študije za obvoznice Žiri. Projekt vodi Direkcija RS za ceste, podjetje DRI pa bo do konca leta pripravilo tudi...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Štruklji

Štruklji so zelo znana slovenska specialiteta in verjetno najstarejša slovenska jed, saj omenja pehtranove štruklje neka stara kuharska knjiga, ki je leta 1589 izšla v Gradcu, kjer je tedaj živelo vel...

Šport / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Karmen se radi spominjajo

Škofjeloški šahovski turnir v spomin na mlado šahovsko velemojstrico Karmen Orel je z udeležbo blizu dvesto šahistov postal pravi praznik slovenskega šaha.

Šport / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Našim tri zmage in tretje mesto

Garmisch- Parternkirchen - Drugo letošnje tekmovanje v paraskiju za točke evropskega pokala v nemškem Oberammergau je minilo v znamenju slovenskih padalcev, ki so še enkrat potrd...

Šport / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Anže Šetina naš najboljši v Innsbrucku

Kranj - Konec minulega tedna je v avstrijskem Innsbrucku potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v bobu in skeletonu, na njem pa so prvič nastopili tudi slovenski reprezentanti. Pr...

Kronika / ponedeljek, 11. februar 2008 / 07:00

Sto ljudi iskalo otroke, ki so sami šli v Ljubljano

Trije otroci iz Srednjih Bitenj so včeraj pošteno prestrašili svoje starše. Ne da bi komu povedali, so se z avtobusom odpeljali k teti v Ljubljano in tako doma povzročili obsežno iskalno akcijo.