Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 20. september 2014 / 13:07

Slovenske koračnice na Oktoberfestu

Na paradi ob odprtju letošnjega Oktoberfesta bo sodelovala tudi pihalna godba iz Gorij. Kot ena izmed osmih godb bo s kratkim programom nastopila celo pred tribuno s častnimi gosti.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 31. julij 2015 / 07:00

Festival z višino

V osrčju pojočih gora, natančneje na idilični jasi sredi gozdov Soriške planine, je potekal prav poseben VelikoNočni festival.

Zanimivosti / petek, 31. julij 2015 / 07:00

Slovenščina je super

Na poletni šoli slovenščine v Planici so se znanja željni otroci učili našega jezika. Prihajajo iz različnih delov sveta, imajo pa nekaj skupnega, njihovi predniki izhajajo iz Slovenije. K...

Gospodarstvo / petek, 31. julij 2015 / 07:00

Slovenski kosci na evropsko prvenstvo

Najboljši slovenski kosci in kosice se odpravljajo na evropsko prvenstvo v ročni košnji, ki bo letos v Španiji, v baskovskem mestu Loiola.

Razvedrilo / petek, 31. julij 2015 / 07:00

Sprehod skozi okuse

V Kranjski Gori ste že pozimi lahko ob četrtkih doživljali kraj skozi kulinariko, tovrstnega doživetja, ki vas popelje skozi Kranjsko Goro in na njem okusite pet različnih jedi na petih različnih loka...

Razvedrilo / petek, 31. julij 2015 / 07:00

Orlovo gnezdo

Tokrat smo se izletniki Gorenjskega glasa skupaj s turistično agencijo Kompas odpravili na obisk znamenitega Orlovega gnezda, obiskali rudnik soli in se z ladjico zapeljali po bavarskem Kraljevem jeze...