Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 1. oktober 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 1. oktober 2010, št. 78

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Nova generacija diplomantov MBA

Bled – Na IEDC – Poslovni šoli Bled so v petek podelili diplome letošnji in lanski generaciji diplomantov mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta MBA, pet znanstvenih doktoratov ter naziva p...

Zanimivosti / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Snežne radosti

Nizke temperature, ki vztrajajo blizu ledišča, še posebej veselijo najmlajše, saj to pomeni, da se bo zapadli sneg obdržal vsaj do božično-novoletnih počitnic. Zimskim radostim so se mnogi prepusti...

Kronika / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Veliko povoženj divjadi

Kranj – Gorenjski policisti opozarjajo voznike, naj bodo pozorni na divjad na cesti. V zadnjih dneh so namreč obravnavali povečano število povoženj divjadi.

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Spodbuda pri soočanju z izzivi

Zakaj pa ne? je svojo knjigo, ki bo izšla v teh dneh, naslovil učitelj angleščine David Stegu, doma od Sv. Duha. V njej je popisal dogodivščine, v katere ga je v minulih letih zanesel njegov popotnišk...

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 15:41

Planinski dom na Zelenici

Dom stoji na majhni ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je...