Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 20. avgust 2018 / 20:22

Trčila kombinirano vozilo in motorist

Podkoren – V nedeljo zvečer sta pod Korenskim sedlom trčila kombinirano vozilo in motorist. Okoliščine kažejo na krivdo voznika kombija za nesrečo in izsiljevanje prednosti. Motorist je utrpel hude...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / / 14:52

Nostalgija iz Prešernovih časov

Kranjski Prešernov smenj je v enajstih letih postal ena najbolj zanimivih prireditev ob kulturnem prazniku, letos pa bo še bogatejši. V Žirovnici bodo dali poudarek 170-letnici nastanka Zdravljice.

Gorenjska / / 14:50

Deložacije so bolj redke

Občine se v primerih, ko najemniki neprofitnih občinskih stanovanj ne plačujejo najemnine, bolj poredko odločajo za deložacijo. Še najpogostejše so v tržiški občini.

Kronika / / 14:45

Uprava bi morala ukrepati

»Uprava LTH bi morala sprožiti insolventni postopek že daleč nazaj. V letu 2008 je v poslovanju že vladala anarhija, prihajalo je do večjih zamikov pri plačah, med dobavitelji pa so se delale razlike,...

Škofja Loka / / 14:43

Prihodnost povezati z dediščino

Več kot sto ljudi se je prejšnji teden v dvoranici starološkega gradu udeležilo ustanovnega zbora novega društva, Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka.

Razvedrilo / / 14:42

Rock Otočec je eden, in če ga ni, druge ljubezni ni

Franci je konec januarja praznoval petdeseti rojstni dan, pred tem pa je javnost izvedela, da letos Rock Otočca ne bo.