Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 29. junij 2010 / 07:00

Ureditev pravice uporabe zemljišča

Jutri se izteče rok za oddajo vloge za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Objavljeno na isti dan


Bled / torek, 1. avgust 2023 / 08:00

Na turistični vlakec podrlo drevo

Bled – Danes zvečer in v prvem delu noči bodo možna neurja z močnimi sunki vetra, močnejšimi nalivi in krajevno tudi točo, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso). Kot napovedujejo, se bodo zveč...

Kultura / torek, 1. avgust 2023 / 17:01

Sence gorskega cvetja

Vid Legradić iz Zaloga pri Cerkljah je pisatelj, popotnik in gornik. Nedavno je izdal že svojo četrto knjigo, kriminalno-fantastični roman z naslovom Sence gorskega cvetja.

Zanimivosti / torek, 1. avgust 2023 / 16:58

Osvežitev v gorenjskih naravnih kopališčih

Na Gorenjskem je cela vrsta naravnih kopališč ob rekah, v tako imenovanih bajerjih, manjših (umetnih) jezerih ...

GG Plus / torek, 1. avgust 2023 / 15:42

Končno svobodna

»Ležala sem nepremično, obe nogi sem imela zlomljeni, moj obraz pa zaradi udarcev ob kamenje ni bil prepoznaven. Milivoj me je namreč z nezmanjšano hitrostjo vlekel po tleh, četudi sem pad...

Razvedrilo / torek, 1. avgust 2023 / 15:39

Kranfest 2023

Tudi letos se je julij v Kranju zaključil s festivalom za staro in mlado, s programom za vse okuse. Kranfest je poletni festival v mestu, ki združuje kulturne dogodke in zabavni program, koncertne pos...