Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / torek, 12. december 2006 / 06:00

Bled potrebuje glasno podporo

Novi župan Bleda Janez Fajfar je prepričan, da razcveta blejskega turizma ne bo brez sodelovanja vseh in tudi glasne podpore v državi, ki bo še posebno pomembna pri gradnji obeh obvoznic.

Objavljeno na isti dan


Bled / četrtek, 22. avgust 2013 / 00:45

Deseti festival ribjih dobrot

Na Bohinjski Beli je bil minuli konec tedna že deseti festival ribjih dobrot, pripravili pa so tudi mednarodno tekmo v muharjenju.

Razvedrilo / četrtek, 22. avgust 2013 / 00:34

Avseniki, hip hop in srečen konec

V letnem gledališču na Studencu so zaradi izjemnega zanimanja odigrali dodatno predstavo prvega narodnozabavnega muzikala na svetu Bila sva mlada oba, a prava turneja se za ustvarjalce šele začenja. E...

Bled / četrtek, 22. avgust 2013 / 00:28

Najlepša je Riklijeva cesta

Na Bledu so za najlepšo ulico razglasili Riklijevo cesto s Slovenskim trgom.

Rekreacija / četrtek, 22. avgust 2013 / 00:24

Dupljanci na planini pod Krnom

Ljubitelji hoje in gora iz Dupelj in okolice so že tretjič obiskali »svojo« planino Duplje pri Krnskih jezerih pod Krnom. Pohodnikov je bilo tokrat osemdeset.

Kranj / četrtek, 22. avgust 2013 / 00:20

Daleč stran od vsakdanjih stisk

Med šolskimi počitnicami s Slovensko Karitas letuje 169 otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin. »Otroci in mladostniki že v svoji rani mladosti nosijo s seboj lepe, a tudi težke trenutke....