Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 17. september 2007 / 07:00

Dagri v stečajnem postopku

Gmajnica - Okrožno sodišče v Ljubljani je 6. septembra začelo stečajni postopek za družbo Dagri, proizvodnja, trgovina in storitve, z Gmajnice pri Komendi. Za stečajno upravitelj...

Objavljeno na isti dan


Humor / nedelja, 16. februar 2014 / 00:51

Prešeren za Besn'čane

Danes, ko umetniški težka prede, odvetniška pa ni preveč spoštovana, bi se France Prešeren nedvomno preživljal s pisanjem pesmi. Besničani so mu za nekaj litrov domačega iz »tabelih češenj« naročili a...

Zanimivosti / nedelja, 16. februar 2014 / 00:49

Vučka še nismo pozabili

V kranjski mestni hiši so odprli razstavo spominskih predmetov iz olimpijskih iger v Sarajevu.

Nasveti / nedelja, 16. februar 2014 / 00:39

Razglednik prvega razreda

Rudnica (905 m) - Kljub nizki nadmorski višini je zaradi svoje središčne lege med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino razglednik prvega razreda. Če je precej snega in ni gazi, je nanj najbolje iti s k...

Kranj / nedelja, 16. februar 2014 / 00:37

Kulturni program pod brezami

Spodnja Besnica – V naselju Pešnica v Spodnji Besnici vsako leto počastijo kulturni praznik, tokrat so ga že sedmič zapored. Na ta dan se v zgodnjih popoldanskih urah odpravijo na kratek pohod na h...

Zanimivosti / nedelja, 16. februar 2014 / 00:36

Pomembna ji je dediščina

Kranj – V avli Gorenjskega glasa smo gostili priljub­ljeno publicistko in pisateljico Mileno Miklavčič, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri je na...