Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 11. december 2008 / 07:00

Nesreče

Ni zvozil ovinka Škofja Loka – V nedeljo ob 11.25 se je 45-letni Ljubljančan peljal s kolesom po lokalni cesti z Lubnika oz. Brezovice proti Podpulfrc...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 11. december 2011 / 07:00

Vrtec bo dražji

Cerklje - Cena vzgojno-varstvenih programov v občini Cerklje se bo s 1. januarjem povišala za pet odstotkov. Vodstvo OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, v sklopu katere delu...

GG Plus / nedelja, 11. december 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Prvi slovenski fotograf Janez Puhar

Med najbolj znamenite kranjske rojake se uvršča prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj Janez Avguštin Puhar (1814–1864). Rojen je bil v kamnoseški družini v Kranju. V srednji šoli ga je...

GG Plus / nedelja, 11. december 2011 / 07:00

Vaš razgled

Slovenija / nedelja, 11. december 2011 / 07:00

Priznanje dobil tudi Milan Valjavec

Ljubljana - Ob svetovnem dnevu prostovoljstva so v Državnem svetu podelili priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem in društvenim delavcem. Priznanje je prejel tudi Milan Valja...

Slovenija / nedelja, 11. december 2011 / 07:00

Na ogled kopije olimpijskih medalj

Ljubljana - Ob 20. obletnici športa v samostojni Sloveniji sta Slovenska olimpijska akademija in družba BTC, ki je dolgoletni partner Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske...