Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 27. junij 2017 / 08:15

Šenčurska poletna glasbena srečanja

Šenčur – Društvo upokojencev Šenčur vabi na 1. Šenčurska poletna glasbena srečanja, ki bodo potekala v Muzeju Občine Šenčur. Prvi koncert bo danes, 27. junija, ob 20. uri. Ansambel Gita se bo preds...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 19:36

Modna revija v odtenkih sladke pregrehe

Nismo gledali oblek, izdelanih iz čokolade, so pa dijakinje drugega letnika Srednje oblikovne šole v Mariboru našle navdih zanje v čokoladi – v njenih različnih stanjih, mlečni, beli, temni čokolad...

Rekreacija / / 19:30

Na Joštu najhitreje Cvet

Kranj – V organizaciji Športnega društva Divji zajci je minulo soboto potekal drugi Jošt trail. To je tekmovanje v gorskem teku, ki poteka po pobočju Jošta in sosednjih hribih. Tekači so namreč mor...

Razvedrilo / / 19:29

Vesel pevski večer

V dvorani Kulturnega doma na Kokrici je potekal tradicionalni, že 21. Pevski večer, ki ga od vsega začetka prireja domača vokalna skupina Kokrčan.

Razvedrilo / / 19:20

Roman se ženi

Roman Božič iz Doslovč verjetno ni razmišljal prav o čokoladni pustolovščini, se je pa v njej znašel po zaslugi prijateljev: svojo fantovščino je namreč v soboto doživel kar na 6. Festival...

Rekreacija / / 19:18

Kulisa Julijskih Alp

Sveti Lovrenc (799 m) – Banjška planota se razprostira med Čepovanskim dolom, dolino spodnje Soče in spodnje Idrijce. Imenuje se po vasi Banjšice, ki leži nekako na sredini planote. Odmaknjen in čarob...