Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 23. oktober 2013 / 11:25

Odpadek je lahko tudi nekaj novega

Zbirni center za odpadke Zarica so v zadnjem dodobra prenovili, med pomembnimi novostmi pa je tudi prostor za zbiranje odsluženih predmetov, saj tisto, kar je za nekoga odpadek, lahko s predelavo post...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Raje v vodi kot na suhem

Če bi izbirali najbolj plavalno družino na Gorenjskem (in verjetno tudi v Sloveniji), bi bili to Marčunovi iz Spodnjih Dupelj. Mami Mateja je bila plavalka, ta šport pa je navdušil tudi pet njenih otr...

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Anketa: Banke so globoko zabredle

Ob zadnjih hudih finančnih težavah Cipra, kjer bodo pod pritiskom EU obdavčili bančne vloge nad sto tisoč evri, mnogi vlečejo vzporednice s Slovenijo. Pa nas je res treba skrbeti za svoje prihranke?

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

V Heliosu želimo lastnika, ki bo ravnal odgovorno

Konzorcij lastnikov, med njimi so banke, ki so zaplenile lastniški delež Zvona, se je pred meseci odločil za prodajo domžalske Skupine Helios. Skupina je lani ustvarila 4,44 milijona evrov dobička, ro...

Radovljica / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Za polovico zmanjšali stroške sejnin

Po sprejemu novega pravilnika so v občini Radovljica lani za sejnine porabili več kot polovico manj denarja kot leto poprej. Občina je svoje obveznosti poravnavala tekoče in v zakonskih rokih.

Tržič / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Denar za usad in ureditev brežine iz rezerve

Tržič - Tržiški občinski svetniki so se na zadnji seji strinjali, da iz proračunske rezerve namenijo do 58 tisoč evrov za sanacijo usada na cesti v Čadovljah in do 68 tisoč evrov...