Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 10. julij 2007 / 07:00

Umetniški užitek

Ljubljana - V Galeriji Lek si lahko do 3. septembra 2007 ogledate razstavljena dela slikark Pavle Kranjc in Mire Resnik. Prva prihaja iz Vodic, druga iz Kamnik...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 24. april 2024 / 17:50

Bi lahko izvedli več investicij?

V Kranju so lani od načrtovanih 31 milijonov evrov za investicije realizirali le dobrih 24 milijonov evrov. Zakaj in ali je bila realizacija kljub vsemu dobra?

Železniki / sreda, 24. april 2024 / 17:49

Podražili komunalne storitve

V Železnikih z majem višje cene oskrbe z vodo in čiščenja odpadne vode

Zanimivosti / sreda, 24. april 2024 / 17:48

O sladki razvadi

Minuli konec tedna je bil v Radovljici rezerviran za čokolado. Potekal je namreč že enajsti Festival čokolade. Kaj so dogajanju (in čokoladi) povedali obiskovalci?

Kultura / sreda, 24. april 2024 / 17:41

Kregarjev abstraktni opus

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo slik in del na papirju akademskega slikarja Staneta Kregarja. V središču pozornosti so njegova abstraktna dela, nastala med letoma 1953 in 1963.

Šport / sreda, 24. april 2024 / 17:40

Ob jubileju so tudi balinali

Medobčinsko društvo invalidov Kranj je pred kratkim pripravilo tekmovanje balinark in balinarjev, z njim pa so zaznamovali tudi jubilej društva.