Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / / 09:24

Kakšne kadre iščejo podjetja

Na Zaposlitvenem sejmu na Jesenicah so mladim in drugim iskalcem zaposlitve predstavljali možnosti za izobraževanje ter zaposlitvene in karierne možnosti. Jeseniška podjetja iščejo zlasti tehnični kad...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

Gorski reševalci dobili vozila

Jezersko – Na Jezerskem so slovenski gorski reševalci prevzeli tri popolnoma nova vozila Dacia Duster v enoletno brezplačno uporabo. Dve sta pretežno namenjeni delovanju gorskih reševalnih služb Je...

Škofja Loka / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

V Savudriji že enaindvajsetič

Škofja Loka – V Savudriji ravnokar že enaindvajsetič poteka tabor, ki ga organizira Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Vsako leto ga organizirajo prek Gasilske zveze Škofja Loka, namenjen...

Kronika / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:02

V jezeru našli granati in bombo

Bled – Minuli teden sta pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi gorenjske in ljubljanske regije iz blejskega jezera odstranila dve topovski granati in ročno bomb...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:01

Nacionalna raziskava o ugledu delodajalca

Kranj – Letos slovenski zaposlitveni portal Mojedelo.com v periodični raziskavi že petič od leta 2007 preverja, kdo ima med Slovenci najuglednejšo blagovno znamko zaposlovalca. Julija so namreč zač...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 12:47

Krompirja pojemo vedno manj

Letina krompirja bo dobra, ne pa rekordna, saj je bilo padavin to poletje premalo. Pri koncu je tudi žetev žit, ki so letos prav tako dala povprečen pridelek.