Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 15. maj 2021 / 08:49

Poklon babištvu in babicam

Rozalija Rajgelj z Orehka pri Kranju je avtorica zanimive in ravno izdane knjige Babice v Kranju in okoliških vaseh pred letom 1950. »Da pa moje pisanje ne bi bilo suhoparno naštevanje imen in letnic,...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / / 13:49

Kranjska zimska tekaška liga se je končala

Petnajsta tekma okoli posestva Brdo je zaključila sedmo sezono priljubljene zimske tekaške lige.

Razvedrilo / / 13:47

Tokrat bolj rekreativno

Najprej smo se ustavili na Lukovici, kjer smo v duhu rekreativnega izleta, ki se nam je obetal, začeli z nekajminutnim jutranjim razgibavanjem, za kar je poskrbel naš Grega. Sledil je obisk Vitanja, k...

Gospodarstvo / / 13:40

Hiša z dušo, vsak predmet s svojo zgodbo

Franci Strupi je v stari hiši in delu hleva uredil čebelarsko-kmečki muzej. Večina predmetov je stara od sto do dvesto let, najstarejši ima letnico 1719.

Razvedrilo / / 13:29

Štirideset na pustni torek

Igor Stare s Spodnjega Brnika je na pustni torek praznoval štirideseti rojstni dan. Dan prej so ga zvečer zaposleni in sosedje presenetili z mlajem, zabava in veselje pa sta si potem sledila vse do so...

Kronika / / 13:16

Najhitrejši so bili zaloški gasilci

Na šestem Memorialu Tomaža Plevela v Cerkljah se je v spajanju sesalnega voda in vaji z motorno brizgalno pomerilo kar 450 gasilcev iz vse Slovenije.