Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 23. julij 2012 / 07:00

Merkurju še nič sredstev iz stečajne mase propadlega Merfina

Na sojenju Binetu Kordežu in drugim tudi odločanje o povračilu skoraj desetih milijonov evrov škode, povzročene Merkurju.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / / 07:00

Zelišča, ki oživljajo spomin (1)

Žajbelj, rožmarin, pelin, smetlika, česen in še bi se našla kakšna zdravilna rastlina, ki nam stoji ob strani, ko nam začne pešati spomin in se v njem začno pojavljati luknjice in luknje.

Gospodarstvo / / 07:00

Prve rente iz Prve osebne zavarovalnice

Ljubljana - V Sloveniji se je pred desetimi leti začelo uveljavljati varčevanje za starost v okviru t. i. drugega pokojninskega stebra, letos pa bodo prvi že začeli prejemati pok...

Kamnik / / 07:00

Župan sprejel kamniške župnike

Kamnik - Kamniški župan Marjan Šarec je tudi letos pripravil tradicionalno ponovoletno srečanje z župniki kamniške dekanije. Srečanje, ki se ga je udeležila tudi vodja družbenih...

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Končno dežurni zobozdravnik

Gorenjcem od šestega februarja dalje ob nedeljah in praznikih nujne zobozdravstvene pomoči ne bo več treba iskati v Ljubljani, saj bo tudi v Kranju začela delovati dežurna ambulanta. Kaj na to pravijo...

Zanimivosti / / 07:00

Pomagali otrokom z astmo

Kranj - Več kot sto kolesarjev se je v soboto udeležilo 6. dobrodelnega spininga, na katerem so zbirali denar za pomoč otrokom z astmo. Pod vodstvom ultrakolesarja Marka Baloha s...