Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 13. avgust 2024 / 08:40

Koliko prekolesarimo Slovenci

Povprečna pot, ki smo jo v letu 2021 opravili s kolesom, je bila dolga šest kilometrov, trajala pa je 25 minut.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 29. junij 2015 / 08:56

Strela uničila žičnico na Jezerskem

Torkovo neurje in udari strel so tudi na Gorenjskem povzročali škodo, udar strele pa je povzročil požar na spodnji postaji tovorne žičnice na Zgornjem Jezerskem ter poškodoval zgornjo postajo žičnice...

Slovenija / ponedeljek, 29. junij 2015 / 08:56

Dodatke izvzeti iz minimalne plače

Sindikati nameravajo zbrati pet tisoč podpisov in v državni zbor vložiti zahtevo za spremembo zakona o minimalni plači. Prejemniki te namreč nimajo priznanih dodatkov, če delajo ponoči, ob nedeljah in...

Medvode / ponedeljek, 29. junij 2015 / 08:54

Iskali bodo novega direktorja

Matej Mohorič Peternelj je umaknil kandidaturo za direktorja Zavoda za šport in turizem Medvode.

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. junij 2015 / 08:54

Banka Slovenije zahteva dokapitalizacijo

Kranj – Banka Slovenije je Gorenjski banki naložila, da mora do konca letošnjega leta izvesti dokapitalizacijo v znesku 13 milijonov evrov. Glavni lastnik banke z 49 odstotki upravljavskega kapital...

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. junij 2015 / 08:54

Set za pomoč ob pikih čebel

Kranj – Iz Čebelarske zveze Slovenije so sporočili, da so v torek po neuspešnih sestankih na Ministrstvu za zdravje sklenili dogovor z Lekarno Ljubljana o izdelavi seta za prvo pomoč ob pikih čebel...