Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 14:34

Družina Zupan in Stiški kvartet za dober namen

Lions klub Kranj in Rotary klub Kranj sta v sklopu Koncertov dobrote organizirala že tretji dobrodelni koncert. Tokrat v Kulturnem domu na Kokrici. Nastopili so Stiški kvartet, Ana in Domen Zupan ter...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Okusi Mediterana v restavraciji Galerija Dali

Gaspačo s škampi – hladna paradižnikova juha tradicionalna španska jed za 4 osebe: 1 kg par...

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Soba za babico

V nekdanji otroški sobici je nastala soba za babico.

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Sami poskrbimo za varen dom

Za boljšo varnost svojega doma lahko veliko naredimo sami, z nekaj denarja pa lahko stanovanje ali hiša postane prava trdnjava.

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Netipični gležnar

Jeseni se ob ozko oprijetih kavbojkah, francosko krojenih balonarjih in širokih paletah majic, na žensko nogo vrača tako imenovani netipični gležnar, škorenjc, ki sega do gležnjev ali preprosto rečeno...

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Škarje, platno in sponke

V portoroškem večeru je modni ustvarjalec predstavil idejo o kreativnosti občinstva. Za obleko sta včasih dovolj le blago in sponke. Pa nekaj domišljije.