Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 29. november 2013 / 11:23

Začenja se smučarska sezona

Ukanc, Cerklje, Kranjska Gora – Na smučišču Vogel, kjer je 70 centimetrov narav­nega snega, jutri odpirajo smučarsko sezono s smuko za pokušino, ki bo z izjemo prevoza z nihalko brezplačna. Prevoz...

Objavljeno na isti dan


Mularija / torek, 29. marec 2011 / 07:00

V Predosljah šivali ekovrečke

Učenci 6. b razreda Osnovne šole Predoslje Kranj so na pobudo razredničarke Mije Murovec pristopili k projektu Ekovrečke, v sklopu katerega so izdelovali vrečke iz ostankov blaga. Te jim je prisp...

Kultura / torek, 29. marec 2011 / 07:00

Steletovo priznanje pod Stari vrh

Včeraj so v Narodni galeriji v Ljubljani podelili Steletovo nagrado in priznanja za leto 2010. Eno od treh Steletovih priznanj za leto 2010 sta za izjemna prizadevanja pri obnovi in revitalizacij...

Prosti čas / torek, 29. marec 2011 / 07:00

Čarobni zvoki orglic

Da postajajo orglice vedno bolj priljubljeno glasbilo, kaže tudi dobra udeležba na 6. mednarodnem srečanju orgličarjev, ki je bilo v soboto pri Avseniku v Begunjah, organizacijske niti pa sta ime...

Kamnik / torek, 29. marec 2011 / 07:00

Kamničani danes praznujejo občinski praznik

Kamnik - Občina Kamnik 29. marca, na rojstni dan rojaka Rudolfa Maistra, praznuje občinski praznik. Osrednje praznovanje so pripravili že včeraj, najprej pred Maistrovim spomenik...

Radovljica / torek, 29. marec 2011 / 07:00

Še ta mesec začetek del

Direkcija za ceste naj bi s popravilom najbolj kritičnega odseka ceste v bližini češnjiškega mostu začela še ta mesec. Vrednost del ocenjujejo na 450 tisoč evrov.