Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 16. februar 2014 / 00:27

Energetska konferenca

Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) je prejšnji teden pripravila energetsko konferenco, ki je bila namenjena novostim na področju energetike, trenutnim razmeram in možnim rešitvam v lokalnih...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 24. junij 2014 / 12:24

Knjiga, ki gradi most

Jesenice, zaznamovane kot železarsko mesto, so v zadnjem času zaživele v pozitivni smeri, saj počasi, a temeljito, z dušo in srcem, doživljajo spremembe drugo za drugo. Novo zgodbo je začela pisati...

Avtomobilizem / torek, 24. junij 2014 / 12:20

K Lušini po suzukija ali hyundaia

Franc Lušina z Gosteč pri Škofji Loki je že od leta 1988 v avtomobilskem poslu.

Kamnik / torek, 24. junij 2014 / 12:18

Knjižnica pod krošnjami na Mali planini

Kamnik – Knjižnica pod krošnjami, nacionalni projekt, ki že deset let ponuja brezplačno branje in listanje knjig, se letos prvič odpravlja tudi v gore, in sicer bodo knjige, revije in časopisi v te...

Radovljica / torek, 24. junij 2014 / 12:17

Statut in poslovnik uskladili z zakonodajo

Radovljica – Radovljiški občinski svet je soglasno potrdil novi statut občine in poslovnik občinskega sveta, ki sta tako usklajena z zakonodajo in tudi z dosedanjo dobro prakso delovanja organov ob...

Kranjska Gora / torek, 24. junij 2014 / 12:17

O planinskih kočah nekoč in danes

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju so v petek odprli razstavo z naslovom Planinska koča. »Z gradnjo planinskih koč so bili postavljeni temelji za množičen razvoj planinstva. Postale so ne l...