Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / ponedeljek, 21. november 2022 / 11:49

V drugem branju potrdili proračun

Šenčur – Šenčurski svetniki so na zadnji seji tega mandata sprejeli proračun za leto 2023, v katerem predvidevajo dobrega 13,1 milijona evrov prihodkov in dobrih 15 milijonov evrov odhodkov. Presež...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 3. januar 2012 / 07:00

Gorenjski glas v letu 2012

Leto 2012 je prestopno, zato bo izšlo kar 105 številk Gorenjskega glasa, z vsemi prilogami seveda.

Šport / torek, 3. januar 2012 / 07:00

Posebna tekma za Dolinška

Jure Dolinšek, 21-letni hokejist Jesenic, je na uvodni tekmi Gorenjcev v ligi EBEL v letu 2012 prispeval oba zadetka za zmago proti aktualnim prvakom iz Salzburga in prvič nosil kapetanski trak.

Kultura / torek, 3. januar 2012 / 07:00

Gorenjski Mediteran v Novem mestu

V Jakčevem domu v Novem mestu je na ogled razstava slik objektov in keramike akademskega slikarja Klavdija Tutte iz Kranja. S slikarskim kolegom Jožetom Marinčem sta Dolenjskemu muzeju podarila šestna...

Prosti čas / torek, 3. januar 2012 / 07:00

Slovanski večer v Tržiču

V Tržiču smo lahko prisluhnili pevki z žametnim glasom, ki se je šolala v Londonu na področju muzikala, v Moskvi se je učila opernega petja, že vrsto let pa navdušuje na koncertih doma in v tujin...

Jezersko / torek, 3. januar 2012 / 07:00

Jezersko z lastnim uradnim vestnikom

Jezersko - Občina Jezersko je s spremembo statuta kot svoje uradno glasilo določila Uradni vestnik Občine Jezersko, kar so na decembrski seji potrdili tudi člani občinskega sveta...