Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / ponedeljek, 31. avgust 2020 / 16:01

Bled skozi oči umetnikov

Na Mlinem je bil veliki šmaren nekoč poseben praznik. Praznovali so ga s sejmom, ki je privabil romarje iz vse Kranjske. Danes praznik zaznamujejo s Predšmarnim večerom, na katerem prebirajo poezijo i...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Baltič ni več trener blejskih odbojkarjev

Iz vodstva moštva ACH Volley so danes sporočili, da so prekinili sodelovanje z dosedanjim glavnim trenerjem ekipe Dragutinom Baltičem.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Po gradu smo se otroci vozili s kolesi

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, najstarejši še živeči vnuk pisatelja Janka Kersnika in lastnik gradu Brdo, jutri praznuje svoj devetdeseti rojstni dan.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Ni se nam več treba boriti golih rok

Obrambni minister Karl Erjavec te dni v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu gosti kolege ministre evropskih držav.

Splošno / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Vprašanja in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Tako na Kosovu kot na Koroškem

Zdi se, da si v tem težkem času za Srbe med Slovenci skoraj nihče ne postavlja vprašanja (vsaj na glas ne), ki je več kot na mestu: jim lahko ob izgubi Kosova pomagamo še drugače, kot da jim (s figo v...