Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 21. julij 2015 / 12:19

Muzika so najboljš’ »arcnije«

Godba Gorje, ponedeljek, 3. avgusta, ob 20.30 na Promenadi

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Višja šola tudi v Kamniku

Po večletnih prizadevanjih se bo v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v naslednjem šolskem letu mogoče izobraževati tudi v višješolskih programih za poslovne sekretarje in komercialiste.

Tržič / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Otepajo se z dolgovi

"Iščemo rešitve, kako sanirati dolgove. Revizija poslovanja bo, če bo potrebna," je dejal tržiški župan Borut Sajovic.

Bohinj / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Poezija za občinski kulturni praznik

Bohinjska Bistrica – Včeraj je bil v občini Bohinj občinski kulturni praznik, ki je posvečen leta 1838 na Brodu v Bohinju rojenemu slovenskemu pisatelju in satiriku dr. Janezu Mencingerju, k...

Kranj / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Obnova kapelice Pri žegnanem studencu

Kranj - »Cenim tisto, kar so naši predniki naredili z lastnimi rokami, in sem za ohranjanje kulturne dediščine. Zato sem se odločil za pobudo za restavriranje kapelice Pri žegnanem...

Šenčur / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Proračun pod streho

V občini Šenčur za letošnje leto načrtujejo 6,9 milijona evrov odhodkov. Za investicije bo 39 odstotkov proračunskih sredstev.