Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 27. avgust 2022 / 14:27

Romarji polnijo Brezje

Brezje – »Z letošnjim obiskom smo zelo zadovoljni. Romarji se po dveh letih vračajo na Brezje, kjer najdejo mir in upanje za uspešno premagovanje življenjskih težav. Kapela Marije pomagaj ni nikoli...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 13. oktober 2019 / 20:49

Projekti so, denarja pa ni

Na direkciji za infrastrukturo so potrdili, da v predlogu proračuna ni denarja za načrtovano nadgradnjo gorenjske železnice. Skupaj z župani si prizadevajo, da bi vlada vendarle zagotovila sredstva za...

Radovljica / nedelja, 13. oktober 2019 / 20:49

Odkrili spominsko ploščo dr. Zmagu Šmitku

V sredo so na hiši, kjer je živel in ustvarjal priznani slovenski etnolog, antropolog in humanist dr. Zmago Šmitek, zaslužni profesor univerze v Ljubljani, odkrili spominsko ploščo.

Razvedrilo / nedelja, 13. oktober 2019 / 20:48

Domača mis turizma se je vrnila iz Kitajske

V začetku septembra je v Kopru naziv mis turizma Slovenije 2019 osvojila 18-letna Gorenjka, Stela Fon iz Zgornjih Gorij in tako dobila vstopnico za svetovni izbor, ki ga je gostil Peking. V začetku...

Zanimivosti / nedelja, 13. oktober 2019 / 20:47

Prijateljstvo še nadgradili

Na povabilo župana Ivana Megliča je bila konec minulega tedna na obisku v občini Naklo delegacija istoimenskega poljskega mesta in občine na čelu z županom Slawomirom Napieralo.

Zanimivosti / nedelja, 13. oktober 2019 / 20:47

Risanje s svetlobo

V Pirčevem domu na Taboru je bila v okviru Taborskih dnevov na ogled razstava novinarja in mojstra fotografije Mirka Kunšiča.