Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sobota, 21. november 2015 / 13:59

Moda malo drugače

Prešernova ulica v Kranju je bila v torek prizorišče fotografske razstave, ki prikazuje alternativo običajni modi.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 10. marec 2009 / 07:00

V mednarodni misiji v Libanonu

Poddesetnik Luka Potočnik, na dolžnosti izvidnik - voznik v 18. bataljonu za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo v Vojašnici Kranj je bil v mednarodni misiji v Libanonu. Z njim smo se pog...

Kultura / torek, 10. marec 2009 / 07:00

Kakšen koral za dušo

Komorni zbor Gallus je konec minulega leta obeležil častitljivi jubilej 25 let obstoja. Od vsega začetka ga vodi zborovodkinja in organistka Angela Tomanič. "Naša draga Angela, ji pravijo člani zbora...

Zanimivosti / torek, 10. marec 2009 / 07:00

Praznik luči na gregorjevo

V številnih gorenjskih krajih z obrtniško tradicijo bodo daljšanje dne tudi letos pozdravili s spuščanjem "luči" v vodo.

Mularija / torek, 10. marec 2009 / 07:00

Učenci z ministrom o zdravju

Devetošolci OŠ Naklo so pripravili konferenco o zdravju, na kateri je sodeloval tudi okoljski minister Karl Erjavec.

Gospodarstvo / torek, 10. marec 2009 / 07:00

V Merkurju so posegli v plače

Vodenje kadrovske funkcije v podjetjih je v teh časih ena najzahtevnejših nalog. Dr. Bor Rozman iz Merkurja je predlagan za priznanje mladi menedžer leta.