Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. september 2010 / 07:00

Za divjad pripravili jesenove vejnike

Zgornje Jezersko - V Lovski družini Jezersko ohranjajo tradicijo, po kateri ob malem šmarnu pripravijo jesenove vejnike, ki so zlasti v hudih zimah krmna poslastica za jelenjad i...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 26. februar 2023 / 22:11

Slovenija ima prvo medaljo na prvenstvu

Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek so na mešani ekipni tekmi na srednji skakalnici osvojili bron.

Železniki / nedelja, 26. februar 2023 / 17:13

Seje občinskega sveta bodo še prenašali

Železniki – Seje Občinskega sveta Občine Železniki je po novem možno spremljati tudi v neposrednem prenosu na Facebooku. Praksa, ki jo je vpeljal novi župan Marko Gasser, je že na januarski seji zm...

Zanimivosti / nedelja, 26. februar 2023 / 17:11

Podoba Marije Pomagaj v Nazaretu

Na prvi marčni dan se bo okrog sto romarjev iz Slovenije udeležilo blagoslovitve vitraža s podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je nameščen v enem od oken v obzidju okrog nazareške bazilike.

GG Plus / nedelja, 26. februar 2023 / 16:58

Podobe umetnikovega življenja

Ob praznovanju osemdesetletnice slikarja Tomaža Kržišnika so v Muzeju Žiri odprli razstavo z naslovom Portreti, ki predstavlja »Tomaža v očeh prijateljev in prijatelje v očeh Tomaža«, kot je zapisala...

Nasveti / nedelja, 26. februar 2023 / 16:55

Moč sramu

Mnoga čustvena stanja v resnici vodi sram oziroma bežanje od sramu. Nihče ne želi čutiti sramu, saj je zelo neprijetno čustvo. Ko čutimo sram, se počutimo izredno razgaljene in ranljive. Zdi se nam...