Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 2. oktober 2012 / 07:00

Medvoški tek bo postal tradicionalen

Medvode - Minulo soboto so Športno društvo Efi, ki ga vodi znana atletinja Eufemija Štorga, ter Katarina Trampuš pripravili 1. medvoški tek. Tek je potekal na 5 in 10 kilometrov, proga pa...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 22:57

Fotografski poet krajine pod Blegošem

V galeriji Snovanj to pot odpiramo priložnostno razstavo krajinskih fotografij arhitekta, fotografa in filmskega scenografa Toneta Mlakarja (1921–2020). Rodil se je v Žireh, živel največ v Škofji Loki...

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 22:54

Drugi dom radovljiških športnikov

Letos mineva sto let, odkar so člani radov­ljiškega sokolskega društva v središču Radovljice slovesno odprli novi Telovadni dom. Aleks Čebulj, starosta radovljiškega športa, je ob tej priložnosti izda...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:36

Varne ceste

Marljivi cestni delavci vseskozi skrbijo za dobro označene ter s tem za prometne udeležence varne cestne površine. Premalokrat se zavedamo pomembnosti njihovega dela, pa najsi gre za standardne obn...

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:34

Gospodarji in služinčad

Ostali smo pri zgodbi, ko je hlapec namerno naredil domači hčeri otroka.

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:34

Kolajne na poletnih olimpijskih igrah

Aktivnost, ki Slovence združuje, je šport. Vsi se veselimo uspehov, ki ime Slovenije ponesejo po širnem svetu. Prvo slovensko olimpijsko medaljo so iz Barcelone leta 1992 prinesli Gorenjci.