Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sreda, 19. november 2008 / 07:00

Užitki na gorskih poteh

V začetku oktobra so se osmošolcem iz Mojstrane na že 17. gorniškem taboru v Vratih spet pridružili njihovi vrstniki iz šestih Unescovih šol iz vse Slovenije.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 2. avgust 2014 / 13:37

Radi govorijo slovensko

Tabora slovenskih otrok po svetu, ki v teh dneh poteka v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami, se udeležuje 54 otrok. Mnogi med njimi imajo zelo zanimivo multikulturno ozadje, a v narodnostno pestrih druž...

Zanimivosti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:34

Čestitke za dobro opravljeno delo

Poleti in jeseni dobivamo v uredništvo slike pridelkov nenavadnih ali kako drugače zanimivih oblik, ob katerih domišljija ne pozna meja. Bralec iz Velesovega nam je tako pred dnevi poslal...

Zanimivosti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:32

Zametki koalicije

Naš fotograf Primož se je oni dan odpravil na obisk k svojemu zavetniku sv. Primožu, ki si skupaj s svetniškim prijateljem Felicijanom delita skrb za to prelepo cerkvico nad Jamnikom. Ni s...

Nasveti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:28

Mogočen gospod

Stol (2236 m) - Najvišji vrh Karavank. Nanj vodijo številne privlačne in različno zahtevne poti. Tokrat se ga bomo lotili po najbolj obljudeni in vroči poti.

Nasveti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:24

Rostbif še po starem …

Jutro v Cortini d' Ampezzo. Vse zavešeno s sivino. Vremenska napoved za gardsko območje neobetavna. Ne dežja, sonca pa še zdaleč ne. Brez tega si pa park Sigurtá težko predstavljava. Pametnejši odn...