Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. januar 2015 / 11:06

Zaposlujemo kljub krizi

Nova direktorica kranjske poslovne enote Adriatica Slovenice Biljana Cvjetičanin upa, da bo uspešno nadaljevala delo dolgoletnega direktorja Francija Strniše.

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Domov je prišel le na počitek

Slovenski maratonski plavalec Martin Strel se je po novem rekordnem dosežku, ko je v 66 dneh preplaval kar 5268 kilometrov Amazonke, v petek utrujen vrnil domov.

Šenčur / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Vrtec že pretesen

Vrtec v Šenčurju so zgradili šele pred desetimi leti, pa je že nekaj let premajhen. Prihodnje leto bodo dve skupini otrok nastanili kar v šoli.

Radovljica / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Norvežane zanima poraba denarja

Norveška delegacija se je seznanila z uresničevanjem projekta Sejem bil je živ, za katerega 1,2 milijona evrov prispeva Norveški finančni mehanizem.

Gorje / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Bo Zgornja Gorenjska svoja pokrajina?

Zgornje Gorje - Župani osmih občin z Zgornje Gorenjske (Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica, Tržič, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora) so na rednem mesečnem kolegiju v to...

Splošno / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Zabava uspela, deskar preživel

Deklice s koktejli so imele pladnje redno prazne, gostje so bili sproščeni od prvega trenutka, zabava deskarja Roka Flandra ob koncu uspešne sezone je minila v prijetnem vzdušju.