Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 21. marec 2015 / 10:56

Prešeren navdihuje kanalske Slovence

Večer slovenske kulture je že nekaj let osrednja prireditev Slovencev v Kanalski dolini v Italiji v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Letošnja je bila konec februar...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Že drugič so pomagali

Lani so na Srednji trgovski šoli v Kranju prvič izpeljali dobrodelno akcijo Radi bi pomagali, letos aprila jo je ponovila že druga generacija dijakinj.

Splošno / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Nova igralnica v vrtcu Čirče

V začetku aprila so se otroci in vzgojiteljice v vrtcu Čirče razveselili nove igralnice. S tem so se pogoji zanje korenito izboljšali. Kot je pojasnila vodja vrtca Jana Teran, s...

Splošno / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Nov znak: Kranj odprto mesto Evropi

Predsednica Komisije za sodelovanje Mestne občine Kranj ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji Irena Oman je na aprilski seji mestnega sveta predstavila znak in slogan za čas p...

Splošno / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Svetniške iskrice

Stane Boštjančič, SD: »Na zelo smešnem sestanku sem bil, ki ga je župan sklical za novo Osrednjo knjižnico Kranj. Župana Damijana Perneta ni bilo, da bi vodil sestanek,...

Kranj / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Ali nadzoruje sebe

Mestni svetniki so razpravljali o nezdružljivosti funkcij, pod drobnogled so vzeli Štefana Kadoiča.