Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 12. julij 2014 / 00:22

Kapital v 21. stoletju

Kapitalizem vlada svetu že tretje stoletje. Bo obstal tudi v 21. stoletju? Francoski ekonomist Thomas Piketty o obstoju kapitalizma ne dvomi, vendar bi morali z globalno davčno politiko zmanjšati neen...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 4. julij 2022 / 17:29

Prijaznejša možnost prevoza okoli Kamniško-Savinjskih Alp

Brez stresa iz Kamnika na Jezersko, iz Preddvora v Logarsko dolino ali iz Luč na Krvavec.

Kamnik / ponedeljek, 4. julij 2022 / 17:27

Vrača se Poletje pod krošnjo

Kamnik – Julija se v Kamnik vrača festival Poletje pod krošnjo. Štirje torkovi večeri na dvorišču Mekinjskega samostana bodo posvečeni kulturnim dogodkom. Program festivala bodo tako že ju...

Kranj / ponedeljek, 4. julij 2022 / 17:26

Človeška ribica v kranjskih rovih septembra

Kranj – Informacijski center v rovih pod Pungertom v Kranju, kamor bodo preselili belo in črno človeško ribico iz manj znane jame Tular pod Gaštejskim klancem, bodo predvidoma odprli v septembru. T...

Tržič / ponedeljek, 4. julij 2022 / 17:23

Nova zunanja telovadnica v Kovorju

Kovor – »Res je dobro postati fit in imeti svoj gibi gib. Kdor se zraka nadihati zna, vedno vesel je za dva,« je odmevalo na uradnem odprtju nove zunanje telovadnice ob Podružnični šoli Kovor ob ko...

Preddvor / ponedeljek, 4. julij 2022 / 17:21

Obnovili pet obeležij

Preddvor – Po besedah Franca Ekarja je Občinski organizaciji ZB občine Preddvor s pomočjo občine ter lastnimi prizadevanji in delom uspelo obnoviti pet partizanskih obeležij na območju vas...