Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / nedelja, 9. oktober 2011 / 07:00

Zgodovina spornih ulic

Potem ko so nam ta teden sodniki Ustavnega sodišča dali vedeti, da nove ulice Josipa Broza Tita v Ljubljani ne bo, sem Mali brat nekoliko pokukal v zgodovino spornega poimenovanja ulic pri nas. In ugo...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 15:30

Pomagali s srcem

S sobotnim dobrodelnim piknikom so v Velesovem za otroke iz Hiše zavetja Palčica zbrali okoli 1700 evrov. V programu so sodelovali tudi zmagovalec šova Znan obraz ima svoj glas Klemen Bunderla, kuharj...

Kronika / / 15:29

Požar v silosu

Kamnik – V ponedeljek zjutraj se je v Kamniku v podjetju kadilo izpod strehe enega od treh silosov. Delavci so začetni požar v silosu pogasili do prihoda gasilcev, ki so nato pregledali objekt in o...

Medvode / / 15:28

Deset ur od Aljaža do Aljaža

Kamničan Miro Kregar, starosta slovenskih triatloncev, je minuli petek v 10 urah in 20 minutah končal ekstremni podvig, v okviru katerega je pretekel 80 kilometrov dolgo pot iz Zavrha pod Šmarno goro,...

Šport / / 15:18

Nasprotnike spreminjal v prijatelje

Ob tekmi svetovnega pokala v veslanju, ki je minuli konec tedna potekala v Luzernu, je najvišje priznanje mednarodne veslaške zveze dobil Iztok Čop.

Preddvor / / 15:17

Praznovali so na gradu Turn

Na slavnostni akademiji ob prazniku občine Preddvor so v parku ob gradu Turn podelili občinski priznanji.