Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / nedelja, 17. april 2022 / 08:45

Ljubelj ali Stari Ljubelj

Ljubljana – Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Geodetske uprave Republike Slovenije je pripravila anketo na temo preimenovanja prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj. Kot so zapisali, bodo vese...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 10. december 2019 / 22:18

Tone Škarja častni član

Planinska zveza Slovenije je tudi letos podelila svečane listine, spominske plakete in priznanja za posebne dosežke svojih članov.

Kamnik / torek, 10. december 2019 / 22:17

Arboretum v praznični podobi

Volčji Potok – Na tisoče novoletnih lučk je te dni zažarelo tudi v parku Arboretum. Razsvetljena pot se začne v drevoredu, od koder soj lučk vabi v francoski vrt. Za bolj prijetne zimske sprehode s...

Naklo / torek, 10. december 2019 / 22:10

Storitve pomoči na domu ne dobijo vsi

V občini Naklo so trenutno deležni storitve pomoči na domu samo obstoječi starejši uporabniki, potrebe pa so večje. Širitev dejavnosti zaradi kadrovske stiske v Domu starejših občanov Preddvor, ki izv...

Jesenice / torek, 10. december 2019 / 22:09

Turki prihajajo na Karavanke

Predvidoma marca se bo v jeseniški občini odprlo velikansko gradbišče. Turško podjetje Cengiz bo začelo graditi drugo cev predora Karavanke. Dela naj bi trajala pet let, čeprav je vodstvo...

Razvedrilo / torek, 10. december 2019 / 17:14

Vroča župa v Jesharni

Škofja Loka – V sredo, 11. decembra, bo ob 20. uri v Jesharni pripovedovalsko-glasbeni večer z duetom Vroča župa, ki ga sestavljata Rok Kosec in Goran Završnik.