Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / / 20:43

Dišeča tržnica skozi oči turista

V tretjem delu potopisa iz Carigrada se podajamo na sprehod po čudovitih bazarjih tega turškega velemesta.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Razglasili najboljše plesalce

Plesna zveza Slovenije je minuli teden v Festivalni dvorani v Ljubljani podelila nagrade in razglasila najboljše plesalce za leto 2010.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Sproščeno in brez balasta

V nedeljo se bo deset glasbenih izvajalcev potegovalo za nastop na letošnji Evroviziji v nemškem Düsseldorfu.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Včasih je luštno b´lo

Najprej smo v petek obiskali dobrodelni koncert na Kokrici, potem smo se ustavili na Stavrosovem nastopu, v soboto pa obiskali še Košnikovo gostilno in prisluhnili Gašperjem s prijatelji v Preddvoru.

Zanimivosti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Dnevom narodnih noš mednarodni status

Kamnik - Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so jih lani jeseni v Kamniku organizirali že štiridesetič, so pridobili status mednarodnega folklornega festivala. Tako so...

Nasveti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Je bila res na jedilniku Aleksandra Velikega?

Kakšna jed? Katera jed? Če bi se odpravili s karavano na Svilno cesto, bi to trdili marsikje v Uzbekistanu, v Samarkandu, v Buhari in še kje, kjer radi pripravljajo plov, turško pilav....