Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 2. marec 2022 / 16:37

Policisti zasegli štiri vozila

Kranj – Po navedbah kranjske policije so bila zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja minuli konec tedna zasežena štiri vozila. Zaradi prekrška je bil v enem primeru obravnavan voznik, ki je bil v...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 07:00

Dobrodelna predstava Kokoš

Kulturno-umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko se je odločilo, da bo leto 2019 začelo dobrodelno. Zato vas v svojo družbo vabijo 26. januarja ob 19.30, na ogled komedije Kokoš avtorja N...

Razvedrilo / petek, 25. januar 2019 / 00:49

Fantom iz opere na obisku v ljubljanskem Slonu

Tradicionalno ponovoletno srečanje v ljubljanskem Best Western Premier Hotelu Slon je tudi letos minilo v znamenju kulinaričnih in glasbenih okusov – predvsem Fantoma iz opere.

Zanimivosti / petek, 25. januar 2019 / 00:45

Otrokom omogočijo izkušnjo belih strmin

V nedeljo so na smučišču Krvavec začeli vseslovensko akcijo Šolar na smuči, ki bo tokrat že peto leto zapored potekala med 20. in 25. januarjem. Njen glavni namen je otroke naučiti osnov smučanja ter...

Razvedrilo / petek, 25. januar 2019 / 00:40

Uspešno glasbeno sodelovanje

Jan Plestenjak, člani ansambla Modrijani, ter – lahko bi rekli kar obalna legenda – Zdenko Cotič - Coto so spregovorili o nastajanju skupnih glasbenih uspešnic. Vili Resnik pa predstavlja novo skladbo...

Razvedrilo / petek, 25. januar 2019 / 00:38

Koncerta glasbe Rolling Stonesov

Kamnik, Bled – Skupina Like The Rolling Stones je spontano nastala pred dvema letoma, odziv publike pa je bil več kot pozitiven. Bolj kot zunanja podobnost z originalom in odrska koreografija so za...