Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 27. oktober 2010 / 07:00

Vrtec je lahko tudi doma

Sonja Naglič Orehar ima prvo vzgojno varstveno družino v občini Naklo. Skrbela bo za šest najmlajših otrok iz okolice.

Objavljeno na isti dan


Šport / / 23:14

Dobrodelna razsežnost plavalnega Dr. Figa

V soboto je v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu v organizaciji Plavalnega kluba (PK) Triglav Kranj potekalo 22. mednarodno plavalno tekmovanje Boštjanov Dr. Fig 2020.

Zanimivosti / / 23:13

Košček dobe, ki jo je doživel Štukelj

Na muzejskem večeru v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja so avtorji Ivan Čuk, Alenka Puhar in Aleks Leo Vest predstavili knjigo Gospod Leon Štukelj in Tovariši.

Razvedrilo / / 23:13

Ljubitelji harmonike

V nedeljo je kulturni dom v Poljanah nad Škofjo Loko gostil nastope diatoničnih harmonikarjev različnih generacij na predizboru za letošnje državno tekmovanje. Meh je raztegovalo devet tekmovalcev – i...

Nasveti / / 23:06

Najboljši je doma pečen kruh

Kaj je lepšega kot dom, ki diši po sveže pečenem kruhu. Nekaterim se zdi, da je njegova priprava in peka zelo dolgotrajna in zapletena. Vendar temu ni tako, saj lahko iz osnovnih sestavin hitro pri...

Kultura / / 23:02

Zgodovina skozi strip

Znanstvenik, ki izdaja vrhunske stripe, je svojega gosta v ciklu pogovorov #Zobotrebec! v Mestni knjižnici Kranj napovedal Zoran Smiljanić. Pogovarjal se je s prof. dr. Otom Lutharjem, zgodovinarjem,...