Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Bovčanom "ne"

Oktobra so kranjskogorski svetniki in svetnice na prvi izredni seji razpravljali o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v Občini Bovec.

Objavljeno na isti dan


Vodice / torek, 7. marec 2023 / 17:02

Zamik pri dokončanju obvoznice

Vodice – Pri gradnji obvoznice Vodice so se na območju pri osnovni šoli pojavila nepredvidena dela zaradi prestavitve obstoječega plinovoda. Delna zapora lokalne ceste Vodice–Koseze bo zato predvid...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 7. marec 2023 / 17:01

Uporabno dovoljenje za krvavški vodovod

Cerklje – V cerkljanski občinski upravi je minuli petek vladalo veselje, saj je ta dan prinesel uporabno dovoljenje za krvavški vodovod. Župan Franc Čebulj pravi, da gre za stoletni projekt – tako...

Razvedrilo / torek, 7. marec 2023 / 16:57

Praznik kronic

V Hujski loki, naravnem predelu Arboretuma Volčji Potok, se vsako pomlad razcvetijo kronice. Kronice, ki jim rečemo tudi pomladanski veliki zvončki, s svojimi cvetovi pobelijo pet hektarjev močvirn...

Slovenija / torek, 7. marec 2023 / 16:52

Velika solidarnost Slovencev

Ljubljana – Slovenska karitas je doslej zbrala blizu 600 tisoč evrov za pomoč ob potresu v Turčiji in Siriji. Kot poroča, je bil velik del sredstev preko Caritas Internationalis že posredovan za pr...

GG Plus / torek, 7. marec 2023 / 16:27

Prvič sem se dotaknila sinove rame

»Stara sem bila komaj malo čez štirideset, počutila pa sem se kot starka. In z neurejenimi sivimi lasmi sem bila tudi videti kot starka. Nekoč je priše...