Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 26. september 2011 / 07:00

Oče, mati in otrok. Ah ja. (6)

Moje pisanje ima samo en namen. Da vsi, ki ga berete, razmišljate. Ne toliko o tem, kar napišem, ampak s svojo glavo. Naj vas ne preslepijo tisti, ki so glasni, in prav tako se bojte vseh, ki pra...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Visoko poletje

Ko so minuli teden prvaki naših parlamentarnih strank sklenili, da odločanje o zlatem fiskalnem pravilu in drugih ključnih zadevah prenesejo v september, so umirili žogo in do takrat prekinili po...

GG Plus / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Benečan v Kanalski dolini

Na nedavni maši v spomin na padle vojake v prvi svetovni vojni v kapelici Cappella Florit na koncu doline Zajzere/Val Saisere v Kanalski dolini sem po dolgih letih znova srečal župnika iz Ukev/Ug...

GG Plus / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Srečanje, ki ga ni bilo

Na 22. julija 1846 je dr. France Prešeren prejel dve čudoviti pismi. Njuno vsebino je proslavil s prijateljema fotografom in izumiteljem Janezom Puharjem in slikarjem Leopoldom Layerjem. Pesnika sta o...

Kronika / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Pestra bera opitih

Kranj - Minuli konec tedna so imeli prometni policisti spet precej dela z vozniki, ki jim ni mogoče dopovedati, da volan in alkohol ne gresta skupaj. Začelo se je že...

Gospodarstvo / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Znanje za varnejše delo

Tudi na Gorenjskem se začenjajo usposabljanja za delo z motornimi žagami za lastnike gozdov.