Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 28. september 2010 / 07:00

Zapleteno reševanje poplavljenih

Če v avtomobil prodreta umazana voda in mulj, ga je potrebno skoraj v celoti razstaviti, povrnitev škode samo pri kasko zavarovanju.

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 14. november 2008 / 07:00

Spominjajo se konca prve svetovne vojne

Ukanc - Letos je minilo devetdeset let od konca prve svetovne vojne. V torek, ob obletnici sklenitve premirja, je bila na vrhu Krna spominska slovesnost, na kateri je okoli dvajs...

GG Plus / petek, 14. november 2008 / 07:00

Liki živali in ljudi v lesu

Pod slemenom v Križah živita zanimiva soseda. Tretje leto ju druži rezbarstvo, ki je njun najljubši konjiček. Svoje izdelke predstavljata na razstavi trzinskih rezbarjev v Tržiču. Peter Guček in Ivan...

Slovenija / petek, 14. november 2008 / 07:00

Zakona proti finančni krizi

Državni zbor je na torkovem nadaljevanju izredne seje sprejel predloga novel zakonov o javnih financah in bančništvu, s katerima se bo država bojevala proti finančni krizi.

Kranj / petek, 14. november 2008 / 07:00

"Selitve nočemo!"

Stari zimski bazen v Kranju, v katerem deluje Alternativno kulturno društvo Izbruh, je vrnjen dedičem družine Majdič. Izbruhovci imajo eno samo željo: da jih ne bi izselili.

Prosti čas / petek, 14. november 2008 / 07:00

Stripi, bruci in Pankrti

Jesen je škofjeloški mladini postregla z vrsto dogodkov. Najbolj odmevno je bilo zagotovo brucovanje domačega študentskega kluba.