Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / nedelja, 4. december 2011 / 07:00

Ta je dobra

Dobro si je zapomniti Policaj ustavi voznika, ki je vozil prehitro. Policaj: »Vozniško prosim.« Voznik: »Nimam.« Policaj: »Kako ne?«...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 21. september 2014 / 20:05

Danes zaudarja le še predsodek

»Včasih je meso drobnice zaradi vročine in neveščega rokovanja res zaudarjalo. Danes zaudarja le še predsodek,« pravi Marijan Peternelj, predsednik Turističnega društva Sorica, ki bo na nedeljski prir...

Tržič / nedelja, 21. september 2014 / 19:59

Nova igrala za otroke

Tržič – Sredi junija se je Občina Tržič kot partner pridružila projektu Otroška igrišča – igrajmo se skupaj, LAS Gorenjska košarica na projektu Leader, ki ga sofinancira Evropski kmetijski in usmer...

Gospodarstvo / nedelja, 21. september 2014 / 19:53

Dojenčki lahko mirno spijo

Zlati nacionalni priznanji GZS za inovacije so prejeli tudi Domel in Nela razvojni center za inovativno sesalno enoto ter Acroni in Razvojni center Jesenice za modernizacijo ključnega dela proizvodnje...

GG Plus / nedelja, 21. september 2014 / 19:50

Za rutico z zvončki ni nikoli prepozno

V Kamniku že tri leta deluje skupina orientalskega plesa Zlata leta za gospe, ki so že upokojene. Zaradi velikega zanimanja in navdušenja udeleženk bo skupina oktobra začela delovati tudi v Kranju.

GG Plus / nedelja, 21. september 2014 / 19:23

Staranje v Sloveniji

»Monografija Staranje v Sloveniji prinaša raziskovalna spoznanja o petindvajsetih temah staranja in medgeneracijskega sožitja. Štirinajst avtorjev, po starosti so iz vseh generacij, je v luči tujih...