Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 16. maj 2023 / 07:42

Kranjčanka, št. 5

Kranjčanka, 16. maj 2023, št. 5

Objavljeno na isti dan


Žiri / / 20:49

Več zelenja, manj betona

Člane občinskega sveta Občine Žiri so na zadnji letošnji seji seznanili tudi s spremembami idejne zasnove ureditve središča Žirov.

Jesenice / / 20:42

Časovna kapsula Jesenic

Izšla je trinajsta številka Jeseniškega zbornika, v katerem na več kot petsto straneh pišejo o zgodovinski prisotnosti Bošnjakov na širšem območju Jesenic, zgodbah izpod parkirišč, Pocarjevi domačiji,...

Kranj / / 18:21

Umrl je likovni umetnik Nejč Slapar

Kranj – Iz Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije so sporočili, da je v 79. letu starosti umrl likovni umetnik Nejč Slapar. Slikar in grafik je bil simbol kranjskih likovnikov ter gorenjske kon...

Gospodarstvo / / 17:48

Kdo bo plačal zeleni prehod

Zeleni prehod je v zadnjih letih redno v ospredju javnih politik in tudi »prvih strani« medijev. Zaveze EU k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov so smele. Tudi Slovenija se je v nacional...

Kronika / / 17:48

Manj smrtnih žrtev, več vlomov in goljufij

V prometnih nesrečah na gorenjskih cestah je v letu 2023 umrlo manj udeležencev kot leto prej, so pa gorenjski policisti obravnavali več vlomov in nasilja v družini, vse bolj pogoste so tudi spletne p...