Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 13. februar 2024 / 13:58

Ponesrečenec umrl v kliničnem centru

Volčji Potok – Za posledicami hudih poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči na Prešernovi cesti med Volčjim Potokom in Radomljami, je v ljubljanskem kliničnem centru umrl 23-letni voznik osebn...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.