Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 11. oktober 2016 / 11:40

Poklicni vozniki največ tvegajo

Po mnenju agencije za varnost prometa je treba zagotoviti stalen nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi. Varnostni pas uporablja le tretjina voznikov avtobusov in dve tretjini voznikov tovornjakov.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 26. december 2023 / 23:01

Zato, ke mi ne dopade

S temi besedami se Micka v uvodu predstave Županova Micka upira prigovarjanju očeta in župana Jaka, naj vendarle vzame Anžeta za moža. V torek je polna dvorana Prešernovega gledališča pozd...

Kronika / torek, 26. december 2023 / 22:59

Uporabljal ponarejeno vozniško dovoljenje

Kranj – Policisti Policijske postaje za izravnale ukrepe Kranj so v torek okoli poldneva na gorenjski avtocesti kontrolirali 28-letnega voznika avtomobila, državljana Sirije s prebivališčem v Nemči...

Slovenija / torek, 26. december 2023 / 22:56

Praznik v Kanalski dolini

Nedelja, 17. decembra, je bila za Slovence v Kanalski dolini v Italiji praznični dan. Sredi popoldneva je Slovensko kulturno središče Planika v dvorani v Ukvah predstavilo tri nove knjige, v kateri...

Kultura / torek, 26. december 2023 / 22:51

Zgodba o sožitju med sosedoma

Na dvorišču ni ograje je knjiga Ferija Lainščka, ki je pred nedavnim izšla pri radovljiški založbi Didakta. Najmlajšim, zagotovo pa tudi tistim, ki jim knjigo berejo, sporoča, da se sosedje bolje razu...

Zanimivosti / torek, 26. december 2023 / 22:45

Starodobni šarmer

Starodobni šarmer na dveh kolesih je nekdaj še vijugal po naših cestah, dandanes pa je prava paša za oči nostalgičnega čara. Le kaj si bodo o motorističnem starcu mislile generacije, ki za zdaj še...