Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 8. november 2007 / 07:00

Za zdravje, točke in medalje

V kranjskem društvu upokojencev so letos že sedemnajsto leto zapored pripravili akcijo Športnik leta - upokojenec, v kateri po posebnem pravilniku točkujejo udeležbo svojih članov na pohodih, treningi...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 24. november 2021 / 22:56

Gorenjski glas nagrajuje zvestobo

Na Gorenjskem glasu že četrto leto zapored ob koncu leta nagrajujemo zveste naročnike tako, da iz naročniške baze izžrebamo prejemnike lepih nagrad. Letos bomo razveselili šest naših zvestih naročniko...

Kronika / sreda, 24. november 2021 / 22:24

Padel iz plezalne stene

Kranj – Kranjski policisti so v petek obravnavali padec plezalca iz plezalne stene. Ugotovili so, da je do padca prišlo, ker se plezalec ni vpel v avtomatsko samovarovalno napravo. Tuja krivda je i...

Šport / sreda, 24. november 2021 / 22:24

Košarkarice Triglava še naprej neporažene

Kranj – S tekmo v Kranju se je zaključilo sedmo kolo v prvi SKL za ženske. Igralkam ekipe Pro-Bit Konjice, sicer najprijetnejšega presenečenja dosedanjega dela sezone, ni uspelo presenetiti Triglav...

Bled / sreda, 24. november 2021 / 22:23

Blejci v veliki večini glasovali za kolesarski park

Bled – V okviru akcije Moj kraj, moj projekt so se Blejci z glasovanjem odločili, da občina v prihodnjem letu realizira projekt postavitve kolesarskega parka, tako imenovanega pumptracka. Občinska...

Kranj / sreda, 24. november 2021 / 22:23

Podaljšali drevored

Kranj – Drevored lipovcev, ki so ga lani zasadili ob Cesti Staneta Žagarja v Kranju od krožišča Primskovo v smeri proti središču mesta, so pred dnevi podaljšali vse do križišča z Ulico Mirka Vadnov...