Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 14. december 2023 / 12:47

Do februarja bo to njegov »brlog« pečenih kostanjev

Čeprav je jesen načeloma že za nami, na ulicah mest še vedno lahko zasledimo peko kostanja. Po novem tudi v Tržiču, kjer je pred kratkim svojo Medvedjo kočo odprl 24-letni Nejc Medič.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

V Kranju soglasje Blažu Kavčiču

Kranj - Kranjski mestni svetniki so na oktobrski seji s trinajstimi glasovi za, osmimi proti in petimi vzdržanimi glasovi, potrdili kandidata za člana državnega sveta Blaža Ka...

Naklo / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Denar poplavljencem

Naklo - Občinski svet Občine Naklo je na četrtkovi seji sklenil, da bo denar za izplačilo oktobrskih sejnin petnajstim svetnikom nakazal v Železnike, kjer je bilo največ škode v...

Naklo / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Vaški odbori bodo

Naklo - Na oktobrski seji so med drugim obravnavali predlog Poslovnika občinskega sveta Občine Naklo, ki so ga z dopolnitvami soglasno potrdili. Več časa so namenili razpravi o o...

Železniki / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Nova skrb: kako ogrevati

Čeprav se v Železnikih življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, pa nekatere skrbi, kako bodo preživeli zimo. Narasla voda in blato sta namreč marsikomu uničila ne samo stanovanje, temveč tudi centr...

Zanimivosti / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Gorenjske tajnice pomagale po ujmi

Železniki - Po naravni katastrofi je Železnikom pomagal tudi Klub tajnic Gorenjske. Kot je pojasnila predsednica Tatjana Justin, jim je bila v veliko pomoč kolegica Bojana...