Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 11. november 2010 / 07:00

Več gibanja, manj hrane, 1. del

V skupni akciji Gorenjskega glasa in športnega centra Prošport, ki smo jo naslovili Preoblikujte svoje telo, smo izbrali Gizelo Zaplotnik in Špelo Tičar.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. avgust 2011 / 07:00

Srečanje ljudskih pevcev in godcev

Sv. Ožbolt - Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke bo v nedeljo, 7. avgusta, pripravilo Semanji dan s petnajstim srečanjem ljudskih pevcev in godcev na Sv. Ožboltu. »Gre za et...

Domžale / četrtek, 4. avgust 2011 / 07:00

Slovesnost v Križkarjevih smrekicah

Preserje pri Radomljah - Člani Krajevne organizacije zveze borcev za vrednote NOB Radomlje so 27. julija pripravili slovesnost ob spominskem znamenju v Križkarjevih smrekicah, s...

Gospodarstvo / četrtek, 4. avgust 2011 / 07:00

Paradižnikov molj se širi

Na Gorenjskem je pet žarišč paradižnikovega molja: v Žejah, Šenčurju, Spodnjih Pirničah, Križah in Kovorju.

Gospodarstvo / četrtek, 4. avgust 2011 / 07:00

Nova KBM: na polovici načrtovanega dobička

Kranj - Nova KBM je v letošnjem prvem polletju bilančno vsoto znižala za 0,8 odstotka, na 4,766 milijarde evrov, kar ji še vedno zagotavlja enak, 9,6-odstotni tržni delež, kot ga...

Nasveti / četrtek, 4. avgust 2011 / 07:00

Jebel Toubkal v Visokem Atlasu

Najvišji vrh v Maroku, Atlasu in severni Afriki je vsako leto tudi cilj več deset slovenskih planincev in turnih smučarjev.