Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 19. maj 2012 / 07:00

Slavčev Gaštej za spomenik

Ena najbolj impozantnih gradenj stavbenika Josipa Slavca, Gaštejski klanec v Kranju, je že vpisan v register kulturne dediščine in je v postopku za razglasitev objekta za kulturni spomenik lokalnega p...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 25. september 2007 / 07:00

Minister Žagar je odprl obrtno cono

Obrtna cona je pripravljena, da podjetniki v njej začnejo graditi. Gradnja športne dvorane na Trati po načrtih, kmalu začenjajo že drugo. Ob gradnji Poljanske obvoznice tudi več manjših cest.

Škofja Loka / torek, 25. september 2007 / 07:00

Še ena razprava o Kapucinskem predmestju

Škofja Loka – Kapucinsko predmestje skupaj s starim mestnim jedrom predstavlja novo mestno središče, je bilo glavno sporočilo še ene predstavitve predlaganega občinskega lokacijs...

Splošno / torek, 25. september 2007 / 07:00

Zavedajo se kulturne dediščine

Škofja Loka je že v sedemdesetih letih začela uveljavljati sistem varovanja kulturne dediščine. V občini so nedavno razglasili 21 novih kulturnih spomenikov.

Splošno / torek, 25. september 2007 / 07:00

Bogatejši ekološki otoki

Dela na obnovi starožirovske ceste so se začela. Načrte za nogometno igrišče bodo izdelali po sprejemu prostorskega plana.

Splošno / torek, 25. september 2007 / 07:00

Možnost oživitve Tavčarjevine

Podjetje Hosting edini ponudnik in izbran na razpisu, obstaja realna možnost oživitve Tavčarjevega dvorca in posestva Visoko. Nujna racionalizacija odvozov odpadkov.