Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 9. november 2007 / 07:00

Ohraniti je treba socialno državo

Danilo Türk, dolgoletni veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih, po vrnitvi v domovino profesor na pravni fakulteti, strokovnjak za področje človekovih pravic, na politični sceni neomadeževan, ve...

Objavljeno na isti dan


Kultura / nedelja, 11. oktober 2015 / 21:41

Množica v Sodobni pokrajini

Letošnji 4. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU je največji doslej; po sodelujočih umetnikih, razstavljenih delih in, kot kaže, bo tudi obisk razstavišč odličen.

Kranj / nedelja, 11. oktober 2015 / 21:29

Zaklade Brda še odkrivajo

Grad Brdo in posestvo na Brdu pri Kranju sta bila dolga leta skrita pred očmi javnosti, danes pa so tam poleg slavnih osebnosti zaželeni tudi vsi drugi obiskovalci, ki poleg zgodovinarjev lahko odkriv...

Slovenija / nedelja, 11. oktober 2015 / 21:25

Biti učitelj vse bolj zahtevna naloga

Ob svetovnem dnevu učiteljev, ki smo ga zaznamovali v ponedeljek, so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podelili letošnje nagrade na področju šolstva. Med nagrajenci je kot edina Gorenj...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 11. oktober 2015 / 21:24

Samostan za kulturni spomenik

V Cerkljah si prizadevajo za razglasitev velesovskega samostana in cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Bled / nedelja, 11. oktober 2015 / 21:22

Večer v družbi rotarijancev

Ob vseslovenskem rotary dnevu odprtih vrat se je v torek zvečer v hotelu Park predstavil tudi Rotary club Bled, ki je najdlje delujoči rotary klub na Gorenjskem.