Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 1. maj 2024 / 20:24

Razglasili najvišje drevo v Sloveniji

Kranj – V četrtek, 21. marca, je bil mednarodni dan gozdov, ki je letos potekal pod geslom Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Nove tehnologije uporabljajo pri svojem delu vse bolj...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / petek, 25. december 2015 / 15:41

Prazniki z glasbo in pesmijo

Božično in novoletno obarvani praznični koncerti so najpogostejše prireditve Slovencev v zamejstvu ob koncu leta. Organizatorji vabijo nanje tudi goste iz Slovenije in iz bližnjih držav, v...

GG Plus / petek, 25. december 2015 / 15:39

V Radovljico jo je pripeljala ljubezen

Simpatična Queena Chen je že pol leta Radovljičanka. Tridesetletno učiteljico angleščine s Tajvana je k nam – s postankom v Parizu – pripeljala ljubezen, kajpada. Po poroki je svojemu imenu dodala še...

GG Plus / petek, 25. december 2015 / 15:35

Z njimi sem jedel in jokal

Pri Družinskem in mladinskem centru Cerklje so ob nedavnem svetovnem dnevu migrantov gostili zanimiv in poučen dogodek Vsi smo migranti. Sestri Veselinović, danes obe starejši od trideset let, se spom...

Nasveti / petek, 25. december 2015 / 15:32

Coco Chanel na osmih tačkah

Ko mi pripovedujejo, da imajo Coco Chanel na osmih tačkah, si jaz živo predstavljam fantazijsko mačko z osmimi tačkami med knjižnimi listi, oblečeno v puhast Chanelov kostimček z zlatimi gumbi, iz...

Zanimivosti / petek, 25. december 2015 / 15:32

Vsi pridni

»Zdaj pa ti men' povej, a si bil čez leto kaj priden?« »Ja, Dedek Mraz, seveda sem bil priden, zadnji mesec še posebno.« »Aha, potem je pa zagotovo v košu tudi darilo zate.« »Ampak, a veš kaj, tako...