Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 8. maj 2009 / 07:00

Triglav sprejel prve goste

Dobro leto po začetku obnove je svoja vrata znova odprl hotel Triglav ob blejski železniški postaji.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 8. julij 2024 / 20:59

Glede na analizo primerni lokaciji za gorenjsko regijsko bolnišnico Kranj in Radovljica

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je županom Kranja, Radovljice in Jesenic predstavilo analizo primernosti lokacije nove gorenjske regijske bolnišnice. Ta je pokazala, da sta primerni lok...

Škofja Loka / ponedeljek, 8. julij 2024 / 16:11

Nova zgodba stare vile

V meščanski vili ob škofjeloškem zdravstvenem domu, kjer je nekdaj delovala zdravnica Marija Bračko, pobudnica organiziranega zdravstva na Škofjeloškem, danes najdemo Očesni center Optomed.

Kronika / ponedeljek, 8. julij 2024 / 16:09

Nasilen do partnerice

Bled – Blejski policisti so v sredo nekaj pred polnočjo obravnavali 42-letnega moškega, ki je bil nasilen do partnerice. Odredili so mu prepoved približevanja, zoper njega pa vodijo postopek za kaz...

GG Plus / ponedeljek, 8. julij 2024 / 15:54

V Kranju je razprla krila

Marinka Poštrak, dramaturginja in dolgoletna umetniška vodja Prešernovega gledališča, je prejemnica nagrade za življenjsko delo.

GG Plus / ponedeljek, 8. julij 2024 / 15:52

Gorske lilije

Kakor lahko preberemo v izčrpni botanični knjigi Vernona H. Heywooda Cvetnice – kritosemenke sveta, so lilijevke (Liliaceae) ena največjih družin cvetnic in nedvomno ena najpomembnejših ho...