Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Ko nagajanje prerase vse meje

Kranj - Pred kratkim nas je na Gorenjskem glasu obiskal Vladimir Marn s Šmarjetne gore, ki je izjemno razočaran nad obnašanjem podleža, ki mu je ponoči s črnim s...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 11. februar 2013 / 07:00

Za hlod oreha nekaj manj kot tri tisoč evrov

Gorenjski lastniki gozdov so tudi letos sodelovali na licitaciji visoko vrednega lesa na avstrijskem Štajerskem, kjer pa so glede na prejšnja leta dosegli nižje cene. Še najbolj je bil zadovoljen Vale...

GG Plus / ponedeljek, 11. februar 2013 / 07:00

Žiri in Žirovci skozi čas

V drugi polovici 20. stoletja je veljala enačba: Žiri so Alpina in Alpina so Žiri. Tudi sicer so podobo Žirov v minulem stoletju določali predvsem čevlji in čipke. Nova razstava v Muzeju Žiri pa nazor...

Kronika / ponedeljek, 11. februar 2013 / 07:00

Pešci umirajo tudi na "zebrah"

Letos je v prometnih nesrečah umrlo že šest pešcev, od tega štirje na prehodih za pešce.

Šenčur / ponedeljek, 11. februar 2013 / 07:00

Prebačevski gasilci bodo zidali

Prostovoljno gasilsko društvo Prebačevo-Hrastje namerava letos zgraditi prizidek h gasilskemu domu, s čimer bodo rešili prostorsko stisko.

Zanimivosti / ponedeljek, 11. februar 2013 / 07:00

Dobrodelni bazar v domu upokojencev

Kranj - V Domu upokojencev Kranj so se ob sodelovanju stanovalcev in zaposlenih odločili pomagati ljudem, ki so jih razmere prisile v stanje, v katerem brez pomoči težko (pre)živ...