Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / torek, 20. maj 2008 / 07:00

Mladi recitatorji na OŠ Pirniče

Na OŠ Pirniče je minulo sredo potekal eden od treh predizborov mladih recitatorjev v sklopu projekta Župančičeva frulica, srečanja mladih pesnikov in recitatorjev, ki ga že 18 let pripravlja Zavo...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 3. november 2014 / 15:14

O sodobnem suženjstvu

Kranj – Prešernovo gledališče Kranj bo v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v sklopu dogodka Predstava se predstavi, ki ga pripravlja Klub PGK in na katerem bodo predstavili ustvarjalce p...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:45

Ob ujmah razmislek o zavarovanju nepremičnin

»Naravne ujme so vse pogostejše, zato naj ljudje preverijo, kako imajo zavarovane nepremičnine,« pravi Janka Planinc, direktorica Zavarovalnice Triglav, Območne enote Kranj.

GG Plus / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:42

Raje več delam in manj govorim

»Sem človek dejanj, takega me občani poznajo in to od mene tudi pričakujejo,« pravi novi šenčurski župan Ciril Kozjek.

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:39

Gorenjska je imela dobrega kandidata

Inovativni mladi kmet leta 2014 je postal Boris Uranjek iz Planice pri Framu, gorenjski kandidat na izboru je bil Janez Zupanec iz Vogelj, ki se je predstavil z inovacijo pri pakirni liniji.

Kronika / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:36

Rešujejo tudi z žičnic

Jamarski reševalci so sicer usposobljeni predvsem za reševanje iz jam, toda njihov delokrog je precej širši: med drugim rešujejo tudi z žičnic, kar so pred dnevi vadili na Krvavcu.