Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 11. maj 2020 / 13:58

Aprilski Hm, kako se rešiti

Fotografsko društvo Janez Puhar je dejavno tudi v času pandemije. Tema fotografije meseca aprila je bila karantena, člani pa so izbrali najboljšo – od doma, seveda.

Objavljeno na isti dan


Bled / sreda, 28. december 2022 / 19:51

Pot prijateljstva na Bledu

Bled – Na božični dan je v Grajskem kopališču na Bledu znova oživela blejska legenda o potopljenem zvonu, letos že drugič, saj jo je Turizem Bled v sodelovanju z Društvom za podvodne dejavnosti Ble...

Škofja Loka / sreda, 28. december 2022 / 19:50

Loka v snegu

Škofja Loka – Letošnji december je v Škofji Loki spet vesel, saj pod skupim imenom Loka v snegu potekajo številne prireditve za vse generacije. Še posebno praznično bo ta teden, ko v četrtek na Mes...

Zanimivosti / sreda, 28. december 2022 / 19:49

Srečanje starejših krajanov Loma

Razgiban program so pripravili učenci in učiteljice Podružnične osnovne šole Lom in otroci iz vrtca z vzgojiteljicama, na pomoč pa so priskočili tudi mnogi prostovoljci.

Mularija / sreda, 28. december 2022 / 19:47

Oder mladih

Sekcija mladih ljubiteljev gledališča, v katero so vključeni učenci vseh štirih medvoških osnovnih šol, je predstavila avtorski projekt Alice.

Zanimivosti / sreda, 28. december 2022 / 19:44

Dobrodošla napaka, 28. del

Vse se je dogajalo kot v natanko zrežirani kriminalki. Pa je bila tudi tokrat samo sreča, ki pa jo sam ocenjujem še za mnogo več … Ko se je znočilo, sem se tudi jaz poslovil. Stisnili smo si roke,...