Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 07:00

Za petdeset v dvigalu

S premiero igre Lift, odrske priredbe po motivih Gerarda Levoyerja, je režiser Peter Militarev obeležil svojih petdeset režiserskih let.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 9. maj 2015 / 15:35

Družinska tragedija v Kamniku

Kamnik – Policija je bila v petek nekaj čez 14. uro obveščena, da so v enem od stanovanj v Kamniku našli mrtvi osebi, in sicer 54-letnega moškega in 45-letno žensko. Ker preiskava še poteka, so pol...

Gospodarstvo / sobota, 9. maj 2015 / 15:35

Želijo strateškega lastnika

Okrožno sodišče v Kranju je v torek potrdilo prisilno poravnavo za žirovsko Alpino. Upniki so se strinjali z reprogramom finančnih obveznosti za obdobje desetih let.

Medvode / sobota, 9. maj 2015 / 15:33

Zagorelo je na Jeprci

Z gasilsko vajo so v torek v PGD Zbilje začeli s prireditvami ob praznovanju šestdesetletnice društva.

GG Plus / sobota, 9. maj 2015 / 15:29

»Mislili smo, da se bo zemlja kar odprla!«

V ponedeljek sta se iz Nepala vrnila tudi Marija in Andrej Štremfelj, gorska vodnika, ki sta uničujoč potres doživela s skupino svojih sopotnikov na trekingu pod Everestom. Skoraj dva tedna po tej nar...

Nasveti / sobota, 9. maj 2015 / 15:14

Grmade so gorele ...

Iz Rothenburga, kjer je imel prvo službo Primož Trubar, v Bamberg, ki je zgodba, vredna ogleda, z izjemnim številom mestnih kulturnih ustanov od znamenitih bamberških simfonikov do pouličnega teatr...