Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 15. april 2022 / 14:58

Še dovolj prostora za rast

Lesnopredelovalna industrija v zadnjih letih beleži rast, a se spopada tudi z izzivi, s katerimi so se ukvarjali na tokratnih Dnevih slovenskega lesarstva.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 16:50

Praznik na pravem mestu

V Sorici je bil drugo septembrsko soboto Praznik drobnice na Škofjeloškem, hkrati pa po šestih letih tudi državno tekmovanje v striženju ovc. »Praznik je na pravem mestu,« je dejal župan Marko Gasser.

Rekreacija / / 16:48

Gora na meji

Ljubeljska Baba (1968 m n. m.) – Goro z dvema imenoma sem poznala, a ko mi je prijateljica prvič omenila današnjo pot, sem rekla: »Aja? Ja kje pa gre?« Zanimiv vzpon. Krušljivo, zato je uporaba čelade...

Šport / / 16:46

Iz vetrovnika na trening v Planico

Smučarski skakalci so v pripravah na novo sezono opravili tudi trening v vetrovniku na Švedskem.

Kultura / / 15:25

Navdih najde v opazovanju ljudi in njih čustvovanju

Najlepše darilo za zaključek šolanja na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju si je Paulina Lina Tomažič, bodoča študentka primerjalne književnosti in francistike, napisala kar sama. V času, ko so se n...

Preddvor / / 15:23

O Josipini tudi v slikanici

Potoče – »Josipina Urbančič Turnograjska je bila predstavljena že v različnih, zlasti znanstvenih oblikah, v slikaniški pa doslej še ne, zato je bila želja, da jo približamo v tej obliki t...