Razglednice iz ledenega pekla

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 7. februar 2008 / 06:00

Bohinjska alpinista Stane Klemenc in Andrej Podlipnik sta lani v 27 dneh prečila Grenlandijo. Na 600 kilometrov dolgi naporni poti ju je spremljala tudi kamera. Kaj vse sta doživela, si bo to in prihodnjo soboto možno ogledati na malih ekranih.

Podvig Staneta Klemenca in Andreja Podlipnika, 57- oz. 28-letnega alpinista iz Bohinja, si bo prvič možno ogledati 9. februarja ob 18.15 na POP TV v dokumentarni oddaji Razglednice iz ledenega pekla: odprava Grenlandija 2007. Na sporedu bo dva sobotna popoldneva zapored.

Stane in Andrej sta pot začela 16. aprila lani v mestu Kangerlussuaq na zahodni obali, na cilj v vasico Isortoq s sto prebivalci na vzhodni obali pa sta prispela 14. maja. »Vmes je bilo 600 kilometrov ledu, prvih 300 kilometrov se vzpenja do višine 2.500 metrov, drugih 300 kilometrov pa se spušča do morja. A je bil tak potek odprave le teoretičen. V praksi se je izkazalo, da je zaradi izredno toplega zaključka zime tik pred najinim prihodom na vzhodno obalo tam zapadlo od 20 do 50 centimetrov snega, kar je močno otežilo napredovanje. Poleg tega je prva dva tedna rahlo snežilo, temperature pa so bile precej višje od pričakovanih. Drugi šok je bil, da se je teren v valovih dvigal tudi, ko je bilo 300 kilometrov že za nama, čeprav je bilo na zemljevidu označeno, da se spušča. Tako sva se spuščala le zadnjih 100 kilometrov,« se spominjata alpinista, ki sta jo k sreči odnesla le z nekaj žulji.

Za priboljšek bohinjska klobasa

Prvih nekaj kilometrov sta hodila z derezami, drugi del poti sta premagala s turnimi smučmi. Na dan sta prehodila od 20 do 25 kilometrov, v slabih razmerah do 15 kilometrov. Vsak je za seboj vlekel 100 kilogramov težke sani, na katerih sta prevažala šotor, spalne vreče, ležalne podloge, bencinski kuhalnik, gorivo, tehnično opremo, prvo pomoč, satelitski telefon, sistem za napajanje številnih porabnikov s sončno energijo, obleko, hrano … Jedla sta dehidrirano hrano in energijske ploščice, sneg talila za vodo, za priboljšek pa sta imela nekaj bohinjske klobase v zaseki. Ustavila sta se vsaki dve uri in pojedla nekaj visoko energijskih ploščic, čokolade, sira in pršuta s koščkom prepečenca.

Snemala sta sama

Da bo njuno prečenje Grenlandije zabeležila kamera, si na začetku nista predstavljala. »Vse to je potekalo v zgodbi iskanja sponzorjev. Televizijska ekipa naju je spremljala le na pripravah, na odpravi pa sva imela vsak svojo kamero. Cilj je bil posneti 15 ur video materiala, kar bi zadostovalo za eno uro oddaje. Kamera je bila moteča predvsem, ker na taki odpravi ni časa za snemanje. Ob postanku ti je pomemben počitek, ne pa snemanje. Sodobne digitalne kamere so precej boljše in lažje, a se je izkazalo, da pri -25 stopinj Celzija tudi ta tehnika začne odpovedovati. Stane je kamere vajen že iz prejšnjih odprav, posnel je filme v Sibiriji, na Severnem tečaju, Antarktiki …,« pove Andrej, ki ugotavlja, da kamera ne prikaže mraza in da je bilo v resnici na Grenlandiji veliko hladneje kot prikazujejo posnetki, še zlasti neprijeten je bil veter.

Na poti sta srečala le dva Američana, Drew in Silverja, ki sta vzdrževala letalsko stezo, na kateri se piloti učijo pristajanja na snegu. Alpinistoma sta v ogretem šotoru ponudila čaj in piškote, česar se Andrej rad spomni: »Čeprav sva bila tam le pol ure, mi je njuna gostoljubnost pomenila več kot dodaten sponzor.«

Grenlandija ima malo prebivalcev. Na več kot dva milijona kvadratnih kilometrih živi 50 tisoč ljudi, vsa naselja so na obali. Na poti sta spoznala tri manjše kraje. »Ljudje so skromni, umirjeni in predvsem previdni. Večina se ukvarja z ribolovom, lovijo za preživetje, tako da od njih nisva dobila nobene hrane. Z veseljem pa so naju naučili loviti ribe. Denar v obtoku so danske krone, cene pa so vrtoglave, vsaj trikrat višje od naših,« povesta Stane in Andrej.

Slednji se spominja predvsem neskončne beline: »Človek se v dveh dneh popolnoma spremeni. Iz civiliziranega sveta pride na led, kjer je pomembno le preživetje.« Medtem pa Stane, ki se tako zahtevne ture najbrž ne bo več lotil, že razmišlja o njunem novem podvigu: »Rad bi šel veslat po grenlandskih fjordih in prečit zanimiv kanadski otok, na obeh področjih je precej belih medvedov. Seveda bo treba posneti tudi filme …«