KPZ Aeternum - Še zadnja vaja pred nastopom na slovesni akademiji ob peti obletnici (Foto: Gorazd Kavčič)

Pet let v večnost

Komorni pevski zbor Aeternum je novembra praznoval pet let obstoja, njegov dirigent Aco Biščevič pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Večnost se ne ozira na čas. Prvih pet let večnosti (ime zbora Aeternum latinsko namreč pomeni večnost) je namreč minilo tako hitro, da gre temu komaj verjeti. Dirigent zbora Aco Biščevič, sicer študent glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in Bine Trilar, kot pevec basist, sicer pa od letos tudi novi predsednik zbora, tokrat pa na temo uspešnega škofjeloškega zbora oba moja sogovornika, se prvih vaj in nastopov spominjata, kot bi bili še včeraj. Je zbor pred petimi leti zbor nastal, kot nekakšen odgovor na praznino, ki je nastala ob tem, da mladi, željni petja preprosto niso imeli pravega zbora, kjer bi lahko preizkušali svoje pevsko znanje? »Škofja Loka z obema dolinama ima velik potencial mladih pevcev in mislim, da bi lahko na loškem delovalo kar nekaj kvalitetnih zborov. Zanimanje mladih lahko vidimo tudi na naših koncertih, saj je vsaj polovica poslušalcev vedno naših let,« o mladem pevskem potencialu in svojem zboru, v katerem je starostno povprečje članov kakih 25 let, razmišlja Aco Biščevič, ki je pred petimi leti dal tudi prvo pobudo za ustanovitev novega zbora. Da je potreboval zbor, ki bi na koncertu v cerkvi spremljali prijateljico sopranistko, ki je izvajala neko Mozartovo skladbo. Zbral je nekaj prijateljev, znancev, pevcev in pevk, ki so svoje delo opravili tako dobro, da misel na novi zbor postala vse bolj izvedljiva … »Z Acom se že dolgo nisva videla, ko je bil enkrat na obisku pri mojem bratu, sicer čelistu, mi je takoj dejal, ti boš pa pri meni pel. In sem bil zraven, v zboru. Sicer pa sva generacija, bila sva skupaj v porodnišnici, vrtcu, osnovni šoli …,« ima svoj vstop v zbor v spominu Bine Trilar, ki je pevske izkušnje pred tem že nabiral v zboru v Ljubljani in pri Sv. Duhu. Ne, dirigent ni nikoli delal avdicij, saj v zbor ponavadi vabi pevce in pevke, ki jih pozna oziroma sliši za njih, da obetajo.

Ko je Aeternum začel delovati, je bil Aco še srednješolec in ko je spomladi leta 2005 na Naši pesmi v Mariboru z zborom dosegel srebro, sam pa je postal tudi najperspektivnejši mladi zborovodja, je bil še na začetku študija na akademiji. »Spominjam se profesorja, ki me je pred celo predavalnico poklical do katedra mi čestital in se me ogledoval, češ da te spoznam, po predavanju pa, da naj se le oglasim kaj pri njem. Da, z avtoriteto v zboru pevcev in pevk podobnih let nikoli ni imel problema. Smo odlična ekipa in se dobro razumemo med seboj, tako da neka velika komanda niti ni potrebna. Vsi vemo, za kaj in kaj delamo v zboru. No Aca, ki je na neki način zelo samosvoj človek, včasih malo nazaj držimo,« v šali pove Bine, ki predseduje zboru, v katerem trenutno poje okrog dvajset ljudi, ki prihajajo pretežno s Škofjeloškega, pa tudi iz drugih koncev Gorenjske.

Je mladost v zboru bonus za dirigenta? »Mislim, da je. Mladost in želja po učenju novih in novih pevskih znanj veliko pomenita, saj ponavadi sestavljamo programe z zahtevnejšimi skladbami, za katere je potrebno res veliko in temeljito delati,« pravi Aco. Program pesmi, ki ga vsako leto izbira Aco, je največkrat v povezavi s staro glasbo. Skladatelji iz baroka in romantike so mu najbližji … »Naš priljubljeni je Bach in smo eden redkih, če ne edini zbor v Sloveniji, ki vsako leto pripravi vsaj eno njegovo skladbo,« dodaja Aco. Bach pa je všeč tudi poslušalstvu, saj je na njihovih koncertih avditorij vedno poln. »No, v zadnjem času smo naštudirali tudi nekaj ljudskih, saj je želja na raznih nastopih, kamor nas povabijo, da zapojemo tudi take pesmi. Zato smo namenili čas pred in po odmoru za ljudske pesmi. Vsakič tako naštudiramo eno skladbo, tako da je tudi naš repertoar ljudskih vedno daljši,« je dodal Bine.

Vadijo v odličnih razmerah v Stari Loki v Fari, razna tekmovanja jih niti ne zanimajo preveč, saj se z glasbo in petjem vendarle ne da tekmovati. Je kvalitetna ali pa ne. »Pomembneje se mi zdi pripravljati posamezne glasbene projekte, kot pa izgubljati čas za študij pesmi za nastope na tekmovanjih,« meni Aco, Bine pa dodaja, da so tekmovanja najbrž koristna predvsem v tem, da zbor slišijo tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Kot sta oba povedala ima za zbor velik posluh župan Igor Draksler, prav tako pa jim ob koncertih pomagajo pokrovitelji. Nekaj denarja so zaslužili tudi, ko so pred nedavnim za Radio Slovenija posneli baročno mašo. Letos so že zapeli v Münchnu, za Železnike so pripravili odmevni dobrodelni koncert, na katerem so zbrali 3.800 evrov, nastopili so na odprtju razstave v Ljubljani, osrednji dogodek pa je bila slavnostna akademija ob peti obletnici, konec novembra v starološki cerkvi. Tudi sami bodo posneli ploščo, vendar zaenkrat predvsem za promocijske namene oziroma, kot bi se reklo, da imajo kaj »z rok za dat'«, ko jih na nastopih v tujini sprašujejo po njihovih posnetkih.

Na slavnostnem koncertu v Stari Loki je vse čestitke prejemal tudi dirigent Aco Biščevič, ki je spomladi, ko je bil še v tretjem letniku, prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Januarja je z zborom Aeternum v zavodu sv. Stanislava izvedel nekaj Bachovih kantat, njegov mentor pa je bil docent Marko Vatovec. »Na koncertu so sodelovali instrumentalisti, študentje akademije in izvrstni pevci, kot so Marko Fink, Monika Bohinc, Kristina Bitenc, Metod Palčič, Saška Kolarič …,« je zadovoljen Aco, ki o nagradi razmišlja kot o veliki spodbudi za nadaljnje delo. V zadnjih dvajsetih letih je šele četrti z oddelka za glasbeno pedagogiko, ki je prejel tako nagrado. In prav vsi doslej nagrajeni so postali kasneje profesorji na akademiji. »Ne upam si razmišljati o tem. Najprej moraš biti odličen glasbenik …, potem je mogoče razmišljati v takih smereh,« je skromen Biščevič, ki se bo po končani akademiji najbrž odpravil v tujino. »Šel bom pogledat na nekaj akademij in se lotil še kakšnega študija, dirigiranja, petja, mogoče nemščine …,« razmišlja Aco. Kaj pa njegov Aeternum? »Če bom študiral kje »v bližini« in se bom čez vikende vračal domov, potem bom še vedno vodil zbor, sicer pa bomo našli zamenjavo.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 8. maj 2015 / 12:19

Odprli bodo vrata vojašnice

Kranj – Ta mesec slovenske vojašnice odpirajo vrata obiskovalcem in tako bo tudi v Kranju, kjer bodo v Vojašnici Petra Petriča odprli vrta jutri, 9. maja, ob 9. uri. Na obisk vabijo vse, ki jih zan...

Objavljeno na isti dan


Mularija / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Otroška peresa

Moja prva operacija Rodila sem se leta 1997. Imela sem deformacijo stopal, zato so mi čez nekaj ur po rojstvu dali na nogi mavec in me odpeljali v Ljubljano. Tam so m...

Mularija / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Mladi nastopali za starejše

V programu za otroke na devetem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je v začetku oktobra potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani pod geslom Za strpno in socialno sožitje vseh generacij, so...

Mularija / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Pred besniškim vrtcem dišalo po kostanju

Pred besniškim vrtcem so prejšnji teden pripravili tradicionalni Kostanov piknik. »Glavni namen je, da bi se otroci bolje spoznali med seboj in da bi njihovi starši navezali stike, saj smo z novi...

Prosti čas / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

George, Jager in Hilot

George bi bil star dvesto let, zeliščni liker se približuje polnoletnosti, različnim masažam, ki jih slovenski javnosti ponujajo, pa se je pridružila še filipinska umetnost starodavnega zdravljenja.

Avtomobilizem / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Veliki minusi pri dostavnikih

Prodaja lahkih gospodarskih vozil je po dveh tretjinah leta globoko pod lansko.