Prof. dr. Branko Škof, predstojnik katedre za atletiko na FŠ

Od rekreacije čudakov do statusnega simbola voditeljev

Šport, ki je v zadnjih letih doživel izjemni vzpon med ljudmi, je tek. Iz aktivnosti, ki so jo gojili posamezniki in jo je spremljalo čudenje okolice, se je razvil v statusni simbol. Danes tečejo vsi.

Tekaške prireditve imajo izjemno pomembno motivacijsko vlogo, hkrati pa postajajo spektakel, ki ljudem nudi to, kar poleg zdravja še potrebujejo in česar je v sodobni družbi vse manj: druženje s sebi podobnimi. Za izrabo enega kilograma maščobnega tkiva potrebujemo okrog 150 kilometrov teka. Za začetnika, ki teče dvakrat na teden po šest kilometrov, je to 3 do 4 mesece vadbe.

»Tek pozitivno vpliva na zdravje človeka in ima blagodejni vpliv na številne negativne dejavnike, ki jih prinaša sodoben način življenja. Tek spada med dejavnosti z najizdatnejšim biološko-zdravstvenim učinkom,« pojasnjuje prof. dr. Branko Škof, predstojnik katedre za atletiko na ljubljanski Fakulteti za šport.

Ali je tek primerna aktivnost tud za starejše?

»Tek je lahko primerna aktivnost tudi za ljudi v kasnejših obdobjih življenja. Vendar le za tiste, ki so z redno telesno aktivnostjo neprekinjeno vzdrževali svojo vitalnost in telesno kondicijo. Tek ima omejen čas »uporabnosti«. Zahteva določeno telesno zmožnost – pripravljenost. Zanj človek nima bianko menice. Nekateri že pri 30-tih ne zmorejo več teči. Teči, pomeni biti v zelo dobri vsesplošni telesni pripravljenosti in tek že sam po sebi pomeni visok standard telesne pripravljenosti in zdravja.

Vsak, ki svojo telesno aktivnost zanemarja dlje časa, mu tek postaja vse bolj zahtevna in vse težje dosegljiva telesna dejavnost. Še posebej tistim, ki ob neaktivnosti pridelajo še kilograme prekomerne telesne teže. Toliko bolj kolikor višja je starost.

Zato je za ljudi s prekomerno telesno težo, ki so bili dlje časa neaktivni, tek prezahtevna in zato manj primerna oblika rekreacije.«

 

Pogosti izgovor ljudi v srednjih letih je, da se s tekom ne morejo ukvarjati, ker tega nikoli prej niso počeli.

»To je povsem zgrešena miselnost. Tek lahko »zdravi« marsikatero težavo pri človeku. Velja pa tudi obratno: tek ob nepravilni »uporabi« marsikatero težavo lahko povzroči. Predvsem je nevarno, če se teka loti človek, ki za to še ni pripravljen. Na splošno pa velja, da ima tek zelo številne pozitivne učinke tudi v zrelih letih in starosti. Dokazano omili dinamiko zmanjševanja kostne gostote in s tem zmanjšuje tveganje za osteoporozo, s tekom se ohranja vitalnost mišičnega tkiva itd. O izjemni pomembnosti teka in drugih aerobnih dejavnosti pri ohranjanju zdravja srca in ožilja, preventivi pred diabetesom, debelostjo in drugih bolezni pa je napisano že toliko, da tega ni smiselno ponavljati.

 

 

Drži pa, da je k gibanju v organizirane in strokovno vodene dejavnosti najteže privabiti prav najbolj neaktivne – tiste, ki bi to najbolj potrebovali.

Število rekreativnih tekačev, ki hodijo na tekmovanja, skokovito narašča, tistih popolnih začetnikov, tako starih kot tudi mladih, ki bi športno dejavnost najbolj potrebovali, pa ni. Za začetek potrebujejo informacije in spodbudo, da jih nekdo nauči, kako se začeti – kako narediti prve korake. Sami običajno nimajo ustreznih znanj, po drugi strani pa si ne nekako upajo priključiti organizirani vadbi. Mnogokrat s prepričanjem, da skupine zanj niso primerne, da oni tega ne bi zmogli itd. Verjetno bo potrebno še več medijskega ozaveščanja in tudi drugih prijemov, da bomo iz ugodja domačega kavča »izbezali« tudi tiste, ki se najbolj trdovratno oklepajo misli, da šport za ni njih.«

 

Neaktivne od teka odvrača prepričanje, da je tek mučenje. Imajo prav?

»Med ljudmi še vedno (celo pogosto) velja prepričanje, da je tek mučenje, nekaj zelo napornega. Take izkušnje so si mnogi verjetno pridobili v šoli, ko so (morali) nepripravljeni tekmovali na šolskih krosih in drugih tekmovanjih. Seveda to ni pravi pristop k teku. Tak strah opažamo tudi ljudeh, ki se vključujejo v začetniško tekaško vadbo.

V Poletovih akcijah imamo vsako leto skupino ljudi, ki so čisti začetniki. Po šestih mesecih organizirane vadbe so praktično vsi sposobni na ljubljanskem teku preteči deset kilometrov.

Bistvo šole teka za začetnike je, da je pot postopna in da so prvi koraki ne stresni in ne naporni. Začnemo s tako imenovanim pogovornim tekom, pri katerem se, medtem ko tečemo, lahko pogovarjamo. Pri tem fiziološki napor ni dosti večji od tistega pri sprehajanju po mestu in opazovanju izložb. Z rednostjo se človek prilagodi na vedno daljše obremenitve, njegova telesna pripravljenost se povečuje in hkrati se povečuje zavestna pripravljenost spoprijeti se z večjim naporom. Ko pa človek opazi svoj napredek, ko spozna, kaj zmore, in vidi, kako se premika njegova telesna sposobnost, laže in brez strahu »zagrize« tudi v večje obremenitve.«

 

Kaj je za popolne začetnike pri teku najtežje?

»Začetnik je motivacijsko zelo šibek. Zagnano začne z aktivnostjo, potem pa mu ob prvih problemih ali slabi izkušnji motivacija za rednost pade. Ko pa vadba enkrat spet postane neredna in nesistematična, je konec. Zato je za začetnike je zelo primerna organizirana tekaška vadba, Družba zanj pomeni tudi neko dolžnost in obveznost, s tem pa rednost vadbe postaja navada za daljše časovno obdobje. Bolj kot to, da se tek ali katera druga športna dejavnost izvaja v nekem zelo velikem obsegu, je pomembno da jo izvajamo skozi celo leto. Rednost v športni dejavnosti velja največ.«

 

Torej bi morali vaditi vsak dan.

»Zelo malo ljudi je, ki imajo za šport čas vsak dan. Res pa je, da vsak od nas prav vsak dan lahko naredi nekaj zase. Študije kažejo, da je redna telesna aktivnost, ki pomeni premik v zdravstvene stanju, tista, pri kateri človek minimalno porabi od 2000 do 2500 kilokalorij energije na teden, kar pomeni: trikrat do štirikrat (odvisno od obsega) tekaška aktivnost ali dvakrat do štirikrat kolesarjenje in podobno. 2000 kilokalorij pomeni približno 35 kilometrov teka na teden ali skoraj sto kilometrov kolesarjenja, več ur hitre hoje … Za pozitivni premik v telesni kondiciji in zdravju sta potrebna določena intenzivnost in obseg vadbe. Zato ni dovolj le sprehod, delo na vrtu itd.«

 

Kaj začetniki pri teku še delajo narobe?

»Pri začetnikih je največji uspeh, da jih obdržimo pri vadbi in da le-ta postane redna. Drugi problem številnih tekačev začetnikov je neučakanost. Ker se funkcionalni sistemi (srčno-žilni in dihalni sistem) na napor hitro prilagodijo, dobi tekač občutek, da zmore še več, kot je v resnici spodoben. Posledica je, da se ob preveliki količini teka začnejo pojavljati bolečine in poškodbe, ki so posledica nezadostnih prilagoditev lokomotornega aparata: mišic, tetiv, sklepov. Prilagoditev teh sistema na tekaške obremenitve je namreč bistveno daljša. Če se opazne pozitivne spremembe v delovanju srca in pljuč pojavijo že po mesecu, dveh redne vadbe, v večini primerov prilagoditve lokomotornega aparata trajajo lahko celo leto in več.«

 

Kako pa naj ravna začetnik, ki želi začeti teči sam?

»Večina začetnikov, zlasti tistih z večjo telesno težo ne more preteči več kot dvesto ali tristo metrov v kosu. Vzrok je v tem, da ne znajo regulirati hitrosti teka in so na nizkem kondicijskem nivoju. Zato je treba začeti teči postopno. Za tiste, ki imajo preveliko težo in so bili dlje neaktivni, je za začetek dovolj menjavanje hitre in počasnejše hoje. Že to je dovolj velik stimulus za vse organske sisteme, da se postopno prilagodijo na večje obremenitve.

 

 

Za telesno zmogljivejše začetnike pa bo primeren začetek menjavanje odsekov počasnega teka in hoje - v časovnem ritmu, ki ga zmore. Lahko gre za izmenjevanje pol minute teka in minute in pol hoje. Važno je, da je aktivnost prilagojena njegovi trenutni zmožnosti. Ko se telesna pripravljenost povečuje, se povečuje tudi trajanje teka.«

 

Zakaj tek postaja tako zelo popularen?

»Za to je več med seboj povezanih razlogov. Ljudje so vse bolj ozaveščeni o pomenu športne aktivnosti za zdravje. Ohranjanje zdravja in vzdrževanje vitalnosti je tudi glavni motiv za športno aktivnost odraslih. Na drugi strani je tek kot aktivnost zelo praktičen. Je najbolj pri roki, je poceni in je organizacijsko zelo dostopen. Tečemo lahko praktično kjerkoli in kadarkoli. Tečemo lahko sami ali v družni. Za tek razen copat ne potrebujemo nobene posebne opreme. Zelo pomembni vzrok, zaradi katerega se je tek v zadnjih letih pri nas tako zelo razširil, so tudi tekaške prireditve. Imajo izjemno pomembno motivacijsko vlogo, hkrati pa kot neke vrste spektakel postajajo zanimive za ljudi. Nudijo to, kar poleg zdravja še potrebujejo in česar je v sodobni družbi vse manj: druženje s sebi podobnimi.

Tekaške prireditve niso le poligon za »merjenje«, kdo hitreje teče, pač pa tudi in za marsikoga predvsem zabava in druženje. Danes imamo v Sloveniji okrog 400 tekaških prireditev na leto.

Ukvarjanje s tekom je postalo modno in je vse bolj tudi statusni simbol. Če je bil včasih tek v naši družbi rezerviran bolj za ljudi z nižjim ekonomskim statusom, danes privablja tudi ljudi z vrha naše družbe.

Zelo pomembno vlogo razmaha teka in rekreacije nasploh v Sloveniji ima industrija in trgovina športne opreme in prostega časa. Trgovina s športno opremo je danes ena od najhitreje razvijajočih se dejavnosti. Podobno, kot narašča število udeležencev tekaških prireditev, narašča tudi prodaja tekaške opreme: copat, hlač, majic … Vsako leto se število prodanih tekaških copat poveča za več deset odstotkov. V tem poslu se vrti ogromno denarja, ki pa se žal ne vrača nazaj v tek in javno dobro. Vsekakor pa bi bilo vredno razmisliti, kako del velikih dobičkov športne industrije usmeriti nazaj v šport, v šolski in vrhunski šport, razvoj mladih športnih talentov, preventivne programe in nenazadnje tudi javno zdravstvo.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 13. avgust 2009 / 07:00

Kipu vdahne polno življenje

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost in v galerijah Mestne in Prešernove hiše je prek poletja na ogled pregledna razstava del akademskega kiparja Draga Tršarja. Celovit pregled več k...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

Waltin selektor, Kopitar pomočnik

Ljubljana - Predsedstvo Hokejske zveze Slovenije je v začetku tedna za novega selektorja naše hokejske reprezentance potrdilo Matsa Waltina. Švedski strokovnjak, rojen 7....

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

Na Krvavcu začeli smuko

Krvavec - Danes se je nova smučarska sezona začela tudi na Gorenjskem. Na Krvavcu so namreč za obratovanje pripravili proge 1, 2, 5, 6, 10, 11, 15 in poligon za začetnike, na kat...

Zanimivosti / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

Klic dobrote za Alojza Trojarja iz Železnikov

Žirovnica - Minulo soboto je v kulturni dvorani na Breznici potekal dobrodelni večer Klic dobrote v organizaciji župnijske Karitas Breznica. Nastopil je igralec Gregor Čušin

Gospodarstvo / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

V Termah že milijon obiskovalcev

Snovik - Bazenski kompleks Term Snovik je v razmeroma kratki zgodovini doslej obiskalo že kar milijon obiskovalcev. Milijontega plavalca v teh mladih in najvišje ležečih slovensk...

Zanimivosti / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

Čas za smučarske sejme

Škofja Loka, Bled - Tudi letos Smučarski klub Alpetour pripravlja tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo to soboto in nedeljo, oba dneva med 8. in 19. uro, potek...