Povod je bil časopisni članek

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 8. november 2007 / 06:00

"Pred leti sem bral članek o Kolektorjevem nakupu korejskega podjetja Sinyung. Zanimivo je bilo, da sta se predsednika uprav nekaj ur brez pogovora pogajala o ceni prevzema. To me je tako prevzelo, da sem o tem napisal seminarsko nalogo, šel v Kolektor, zaprosil za štipendijo, že po dveh letih dela pa so mi ponudili priložnost za odhod v Južno Korejo," pravi 27-letni Iztok Novak, podpredsednik podjetja Kolektor Sinyung.

Iztok Novak, diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je prva otroška leta preživel v Kladjah v Žirovskem Vrhu, nato pa se je družina preselila na jug Gorenjske – na mejo z Notranjsko. Pred dvema letoma je majhno vas Hleviše, takrat star 25, zamenjal za južnokorejsko mesto Gumi, ki šteje tristo tisoč prebivalcev. V mestu je idrijski Kolektor ob prelomu tisočletja kupil Sinyung, kjer bo Novak do konca leta podpredsednik družbe Kolektor Sinyung.

Vam je preskok iz vasi v veliko mesto v pol sveta oddaljeni tuji deželi zelo spremenilo življenje?

»Na začetku sem doživel kulturni šok. Odločil sem se zelo na hitro, zato je bilo tudi zelo malo časa za priprave. V začetku je bil problem jezik, nato pa sem se počasi navadil. Danes znam tudi brati korejsko.«

Pravite, da ste se odločili na hitro.

»Decembra 2005 so mi v Kolektorju na petek ponudili priložnost, ki sem jo v ponedeljek sprejel, ne da bi prej povedal družini in prijateljem. Po mesecu, dveh priprav sem bil že v Koreji.«

V Sloveniji velja, da se mladi še iz doma staršev težko preselijo, vi ste se odločili tako hitro. Zakaj?

»V tem sem videl velik izziv, priložnost videti nekaj novega in tudi možnost, saj sem še mlad in brez lastne družine. Niti malo mi ni žal. Tako sem končal še eno fakulteto.«

So vam obljubili kaj lepega?

»Plača je malenkost višja, vendar mi je bil največji motiv videti nekaj novega. Hkrati to priložnost vidim kot investicijo za prihodnost, že dolgo pa me je zanimala Azija.«

Ali je v Sinyungu veliko Slovencev?

»Trenutno sta poleg mene še dva, ki skrbita za tehnološko podporo, saj sta bili kar dve tretjine tehnologije plasirani iz Slovenije. Predsednik družbe Sinyung je Korejec, saj v tej državi velja, da imajo vse tuje družbe za predsednika uprave domačina. V praksi to pomeni, da morava o vseh stvareh odločati soglasno.«

Kakšna je vaša glavna dejavnost?

»Proizvodnja komutatorjev. To je del vsakega elektromotorja, del rotorja.«

Zakaj jih Kolektor proizvaja v Koreji in ne v Sloveniji?

»Ob vstopu na korejski trg je družba kupila podjetje Sinyung, ki je bilo leta 2001 v finančnih težavah zaradi predhodne velike gospodarske krize. V nadaljevanju smo postavili novo proizvodno halo, dodatni dve tretjini proizvodnje smo postavili iz Slovenije, predvsem za dobavo avtomobilski industriji.«

Ste se v tem času že navadili življenjskega utripa v Koreji?

»Kot sem omenil že prej, sem na začetku doživel kulturni šok. Dodelili so mi službeno stanovanje in avto. Kar nekaj časa sem poznal zgolj pot od stanovanja do službe, kaj kmalu pa sem začel spoznavati ljudi, okolico, tudi tujce, ki delajo v Gumi. Z njimi vsak konec tedna igramo nogomet.«

Kaj pa delovnik. Delate enako kot doma?

»Ne. Način dela je povsem drugačen. Začnemo uro kasneje, torej med 8. in 9. uro, tudi delam veliko dlje. Končam med 20. in 22. uro, torej delovnik traja okoli 12 ur. Med tednom tako ni časa za zabavo, še posebej zato, ker v Koreji pokrivam tudi delo s tujino. Na začetku sem dlje delal tudi zato, ker sem se moral veliko naučiti, sedaj pa imam neomejene možnosti dela. Vedno lahko najdem novega kupca in podobno.«

Prav gotovo pa ste poleg dela doživeli še marsikaj. Spoznali deželo, zabavo, šport …

»Sedaj imam ob sobotah in nedeljah čas samo zase. Tujci v Južni Koreji smo ustanovili rugby ekipo in kar uspešno tekmujemo. Med dopustom pa sem si ogledal tudi večja mesta in podeželje.«

Kakšne so razlike v življenju v tipičnem korejskem mestu in pri nas?

»Morda bom malce pretiraval, vendar se Korejci zelo radi in veliko zabavajo. Po službi gredo velikokrat tudi na delavnik v družbo, se zabavajo čez polnoč in spijo samo pet, šest ur. To bi bilo zame prehudo. Večina si zjutraj, pred delom, privošči še športne aktivnosti, predvsem tek. Tako vseh pet delovnih dni. Pred julijem, ko so spremenili zakonodajo, pa šest dni, saj je prej veljalo, da so imeli šest delovnih dni na teden.«

Od takrat je lažje tudi za vas?

»Drži (smeh).«

Ali velikokrat pridete v Slovenijo?

»Niti ne. Dvakrat sem se udeležil prodajne konference Kolektorja, na dopust pa sem prišel le dvakrat. Za božično novoletne praznike nisem mogel iz Koreje, saj jih oni ne praznujejo, za njihovo novo leto pa sem tudi ostal v Koreji.«

Predvidevamo, da je vaš pogovorni jezik angleški?

»V službi dosledno v angleščini, če pa opazim, da kdo slabo razume, pomagam s kakšno besedo v korejščini. Kolikor pač znam.«

Znate brati korejske pismenke?

»Znam brati, vendar so izredno zahtevne za razumevanje in tudi izgovorjavo. Veliko besedišča ne poznam, vendar se za osebne potrebe lahko vse dogovorim. V poslu pa je glavna angleščina. Tudi sicer želijo domačini, če le znajo, s tujci govoriti angleško.«

Kaj vam je bilo najtežje? Morda hrana?

»Najtežja preizkušnja je bilo razumevanje jezika. Ob prihodu v Korejo je bila zmešnjava. Večina taksistov ni znala angleško, vsi napisi v mestu so v korejščini. Tudi mesto je drugače organizirano. Če imamo mi ulični sistem, imajo oni območnega. Zato je tudi orientacija drugačna. Sčasoma se navadiš.«

Ali je varno živeti v Južni Koreji. Sprašujemo zaradi sestrske severne sosede.

»Koreja je izredno varna država.«

Prejšnji mesec sta se srečala voditelja obeh Korej in govorila o skupni prihodnosti. Američani se po drugi strani zelo bojijo jedrskega programa Severne Koreje.

»V korejskih časopisih, ki so v angleščini, berem povsem drugače kot v ameriških in tudi slovenskih časopisih. Korejci so prepričani, da Američanom ni v interesu združitev Korej, sami pa delajo velike korake v to smer. V desetih do dvajsetih letih se bosta Koreji združili.«

Kdaj se boste vrnili in kaj pričakujete po vrnitvi?

»Moja pogodba se bo zaključila konec leta in je ne nameravam podaljšati. Za praznike bom zagotovo doma, čez nekaj tednov pa bo že prišel kolega iz Kolektorja. O moji nadaljnji poklicni poti smo se že pogovarjali, vendar se še nismo dogovorili, zato o tem ne morem povedati več.«