Vedno je vedela, da bo učiteljica

Besedilo: Urša Peternel
sobota, 20. oktober 2007 / 06:00

Alenka Mirtič Dolenec z Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice je bila izbrana za ustvarjalno učiteljico leta.

Alenka Mirtič Dolenec, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Toneta Čufarja, je pred kratkim skupaj s svojo mamo Sonjo Mirtič prejela naziv ustvarjalna učiteljica leta. Naziv sta si prislužili s posebnim didaktičnim pripomočkom, ki sta ga poimenovali Učni krog čudes. Alenka letos poučuje prvi razred devetletke na Osnovni šoli Toneta Čufarja na Jesenicah. V razredu ima 26 živahnih otrok, tako da ji prav noben dan v šoli ni dolgčas. Z njo smo se pogovarjali v njenem razredu, ko so otroci že odšli domov, sama pa je z lepilom in škarjami v roki še nekaj ustvarjala … Alenka je tudi sama mamica, starejši sin Primož ima enajst let, mlajši Domen pa šest.

Učiteljica je bila vaša mama, ste torej že od malih nog vedeli, da boste šli po njenih stopinjah?

»Res je. Že ko sem bila majhna, sem se vedno igrala le šolo … Tudi kasneje me je učiteljski poklic privlačil, mogoče tudi zato, ker sem spremljala mamino delo in se mi je vedno zdelo, da je dobra učiteljica.«

Katere so tiste lastnosti, ki so iz vaše mame naredile dobro učiteljico? Ali drugače, kakšen je po vašem mnenju dober učitelj?

»Pri učitelju najbolj cenim poštenost, odkritost in pravičnost. Tem lastnostim skušam slediti tudi sama. Mislim, da je učiteljski poklic zelo odgovoren, obenem pa zelo pester, razgiban; dan ni enak dnevu, celo ura ni enaka uri. Prav ta pestrost me je že od nekdaj privlačila in odločitve za učiteljski poklic nikoli nisem obžalovala.«

Kako se razlikuje šola, v katero ste hodili vi, in šola, v kateri danes poučujete?

»Osnovna šola v času, ko sem jo sama obiskovala, se od današnje šole zelo razlikuje. Sama si ne predstavljam, da bi morala učiti izza katedra. Danes mora biti učitelj zelo dinamičen, poskrbeti mora, da se vedno kaj dogaja. Otroci pravzaprav pričakujejo, da si ves čas aktiven, da slediš novostim.«

Otroci, ki s šestimi leti, nekateri celo s petimi pridejo v prvi razred devetletke, so res še zelo majhni. Verjetno je poseben izziv poučevati prvi razred.

»V razredu imam 26 otrok. K sreči je večji del časa prisotna tudi vzgojiteljica, tako da se posameznim otrokom lažje posvetiva. Z otroki se veliko igramo, seveda pa se skozi igro tudi učimo. Veliko rišemo, pojemo, telovadimo, se učimo samostojnosti, pripovedujemo zgodbice, se opisujemo … Trudimo se, da v miru pojemo, da se poslušamo med seboj, veliko delamo na prijaznosti, zjutraj se v krogu pozdravimo … Dejavnosti morajo biti zelo pestre, kot učiteljica moram biti ves čas prilagodljiva in domiselna.«

Koliko pri svojem delu z najmlajšimi uporabljate učne pripomočke? Navsezadnje ste na temo didaktičnih pripomočkov tudi diplomirali.

»Učni pripomočki so zelo pomembni, saj se na ta način otroci učijo tudi prek igre. Pojem učnega pripomočka je zame zelo širok. Tudi doma imamo vsi polno »učnih pripomočkov«, od lego kock do koruznih in fižolovih zrn, pa se tega mogoče niti ne zavedamo. Zame so učni pripomoček tudi barvne ladjice iz papirja, ki jih vidite tamle na okenski polici, saj se otroci na ta način učijo barv … Potem so tu razne igre s kartami, človek ne jezi se … Pri nas doma smo se s sinovoma Primožem in Domnom ogromno igrali različne igre. Otrok se pri igri človek ne jezi se nauči orientacije, štetja, barv … Pri igri enka se lahko uči barv in štetja. Letos poleti smo pri nas veliko igrali remi, kjer se je Domen učil šteti in seštevati do sto … Gre torej za neprisiljeno učenje skozi igro. Tudi računalnik je lahko dober učni pripomoček, kajti na njem se da najti veliko dobrih didaktičnih igric. Pri tem moramo le paziti, da ima vse svoje meje.«

Didaktične pripomočke pa izdelujete tudi sami, naziv ustvarjalni učiteljici leta sta z mamo prejeli prav za Učni krog čudes. Za kakšno učilo gre?

»Učni krog čudes je učilo, ki je namenjeno učiteljem in vzgojiteljem ter otrokom v vrtcih in v osnovni šoli. Ponuja različne možnosti uporabe pri matematiki, slovenskem jeziku in spoznavanju okolja, z malo iznajdljivosti pa ga lahko uporabljamo tudi pri glasbeni in likovni vzgoji ter celo pri telovadbi. Zdi se mi pomembno, da ga lahko uporabljamo pri več predmetih, ne le pri enem. Zanimivo pa je, da so učenci, ki so ga uporabljali, sami poiskali še vrsto zanimivih rešitev in idej.«

Ga boste letos že uporabljali v razredu?

»Učni krog čudes je za zdaj izdelan v obliki prototipa. Vsekakor načrtujem, da ga bom proti koncu šolskega leta začela uporabljati tudi v svojem razredu.«

Kako pomembno pa je vključevanje staršev v šolsko delo?

»Starši se moramo zavedati, da so otroci v prvi vrsti od nas staršev, in ne od vrtca ali šole. V šoli otrokom lahko pokažemo načine in nekaj poti, kako pridejo do cilja. Pokažemo jim tudi, kako morajo vaditi, doma pa potem snov utrjujejo. Sama dajem velik poudarek sodelovanju s starši, saj mnogi otroci v šoli preživijo ogromno časa, nekateri celo več kot doma. Naveza otrok – učitelj – starši mora biti močna. Zelo pomemben se mi zdi tudi pogovor v družini in to, da sta pri vzgoji otroka prisotna oba starša. Midva z možem Markom poskušava biti pri vzgoji karseda enotna. Mislim, da tako lažje vzpostavimo pristen stik, odkrite odnose in zaupanje drug v drugega.«

In s kakšnimi občutki ste prejeli priznanje in naziv ustvarjalna učiteljica leta?

»Zdi se mi velika čast in dokaz, da stvari, ki jih delava z mamo, delava dobro. Pomeni potrditev, da so najine zamisli uporabne še za koga.«