V Evropi po slovensko

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 5. oktober 2007 / 06:00

Ob evropskem dnevu jezikov 26. septembru je izšla knjižica o slovenščini kot evropskem jeziku. Knjižica O slovenskem jeziku z angleškim podnaslovom On Slovene bo promocijsko gradivo v času slovenskega predsedovanja Evropski skupnosti.

Pobuda za zloženko je v Sektorju za slovenski jezik Ministrstva za kulturo zorela skoraj sedem let. Obveščanje slovenske in tuje javnosti o slovenščini, slovenskem jezikovnem položaju ter jezikovni politiki in kulturi je namreč eden glavnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011. Zadeva je še posebej dozorela ob dejstvu, da bo v začetku prihodnjega leta Slovenija za pol leta prevzela predsedovanje Evropski skupnosti in slovenski jezik bo v tem času imel edinstveno priložnost, da izkoristi »svojih pet minut«. V tem času bodo predstavniki Sveta Evropske unije v Evropskem parlamentu govorili v slovenskem jeziku. Tako je knjižica mišljena v prvi vrsti kot promocijsko gradivo ob številnih domačih in mednarodnih priložnostih, ki se bodo ponudile v tem času. Hkrati je knjižica pravo gradivo za vse tiste, ki ne verjamejo, da je slovenščina eden izmed triindvajsetih enakopravnih jezikov v Evropski skupnosti in je potemtakem evropski parlament tudi slovenski.

Z nekaj akcije je pobuda naletela na podporo Evropskega parlamenta, Informacijske pisarne za Slovenijo, Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve in Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, ki so poleg Ministrstva za kulturo soizdajatelji knjižice. Uvodne strani so namenjene strnjeni predstavitvi zgodovinskega razvoja slovenščine, na poljuden način je predstavljena njena zvrstna členjenost, v nadaljevanju pa nas knjižica pouči tudi o položaju slovenščine in drugih jezikov v Sloveniji. Ste vedeli, da je slovenščina materni jezik približno 2,2 milijona ljudi, od tega jih skoraj petsto tisoč živi zunaj meja matične države? Leta 2002 je 1.723.434 državljanov Slovenije kot materni jezik zapisalo slovenščino, po številu sledi hrvaški jezik z dobrimi 54 tisoč ljudmi, pa srbsko-hrvaški, bosanski, srbski, madžarski, albanski … Arabski materni jezik je izpovedalo 130 državljanov, grški štirideset, danski pa dvajset. Del knjižice je seveda namenjen slovenski slovnici, v zaključku pa avtorice, tri profesorice s Fakultete za družbene vede, dr. Monika Kalin Golob in magistrici Nataša Gliha Komac in Nataša Logar, razmišljajo o izzivih slovenščine na začetku 21. stoletja. Eden prvih bo zagotovo že tolmačenje iz jezika predsedstva Sveta Evropske unije, slovenščine torej, v preostalih 22 uradnih jezikov zveze.

Avtorica teksta Evropski parlament in večjezičnost je Nataša Goršek Mencin, duhovite karikature je prispeval Santiago Martin, celotno besedilo pa je v angleščino prevedel David Limon. Inovativno oblikovanje v obliki črke O je delo Mateje Jenič.

Knjižici o slovenskem jeziku je priložen Besednjak za preživetje, v katerem najdemo deset najbolj značilnih fraz v 23 jezikih. Ta ne ponazarja le večjezičnosti v Evropski uniji, temveč s karikaturami dobesednih prevodov frazema "vleči za nos" opozarja na raznolikost narodov, združenih v Evropski uniji ter nagovarja k medkulturnemu dialogu. Všeč si mi, bi Poljaki rekli podobasz mi sie, Madžari tetszel nekem, Litvanci tu man patinki, Finci pa pidän sinusta. Besednjak za preživetje bo predvidoma povzela večina pisarn oz. predstavništev Evropskega parlamenta in Evropske komisije v Evropski uniji - pripravljene pa so tudi že italijanska, romunska in švedska različica. Publikacija o slovenskem jezikuje uvrščena med uradne publikacije Evropske unije in bo tako predstavljala del publikacij, ki se nanašajo na večjezičnost in medkulturni dialog.