Med sosedi 53

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 31. avgust 2007 / 06:00

Prosvetna in kulturna društva imajo velike zasluge, da so se Slovenci, živeči zunaj meja domovine matičnega naroda, obdržali. Eno takšnih je Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, ki praznuje letos 100-letnico delovanja. Osrednja slovesnost bo v petek, 16. novembra, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli. Predhodnik današnje Zarje je Slovensko katoliško izobraževalno društvo, ki so ga po zgledu nekaterih krajev v Podjuni zaradi povečane germanizacije ustanovili leta 1907, predsedoval pa mu je slovensko zaveden posestnik Andrej Rapold, po domače Pastirkov z Bele/Velach pri Železni Kapli, nad cesto proti Jezerskemu vrhu. Za petje je člane društva navduševal Franc Haderlap, po domače Potočnikov Franc iz Koprivne. Dejavni so bili gledališki igralci. Izobraževalno društvo je organiziralo gospodarske tečaje. Po plebiscitu leta 1920 se je kljub obljubam, da bodo Slovenci v primeru glasovanja za Avstrijo dobili veliko političnih in narodnostnih pravic, pritisk na Slovence povečal. Oblast je onemogočala njihovo društveno dejavnost, številni slovenski izobraženci pa so se morali iz teh krajev ali sploh s Koroške umakniti. Vendar so Slovenci pod vodstvom tako pogumnih ljudi, kot so bili Jurij Pasterk, po domače Tavčman, Luka Kogoj, po domače Vegelnov, Toni Boltežar, po domače Vovodov iz Lobnika, Karel Haderlap, po domače Artač z Obirskega, Miha Haderlap, po domače Vinklov iz Lepene, Anton in Janez Jerlich, po domače Brečkova iz Lobnika, Karel Prušnik, Velflov iz Lobnika, Anton Pavlič, Franc Weinzierl in še mnogi drugi, vztrajali s svojo kulturno dejavnostjo naprej. Na občnem zboru leta 1930 se je Slovensko katoliško izobraževalno društvo preimenovalo v Zarjo. Njeno vodenje sta v težkih razmerah prevzela predsednik Mirko Piskernik in tajnik Karel Prušnik, France Pasterk pa je istega leta ustanovil še tamburaško skupino. Čeprav je v Avstriji že vladal nacizem, se je občnega zbora Zarje leta 1939 udeležilo nad sto zavednih članov. Vojna je neusmiljena redčila med člani Zarje. Veliko jih počiva na pokopališču v Železni Kapli. Padli so kot partizani ali umrli v taboriščih, veliko pa jih je po domovih pobila policija. Jurij Pasterk in Franc Weinzierl sta bila obglavljena. Luka Kogoj je umrl v koncentracijskem taborišču, Franc Pasterk-Lenart pa je padel kot komandant prvega koroškega partizanskega bataljona in je narodni heroj. Leta 1946 je začela Zarja znova delovati. Do danes so jo vodili Anton Jerlich, Miha Sadolšek, Peter Kuhar in Miha Travnik, sedanji predsednik pa je Vili Ošina.

Železna Kapla že živi v znamenju 100-letnice Zarje. V galeriji na glavnem trgu bo do konca meseca na ogled razstava knjig, ki so jih napisali avtorji, rojeni na področju Kaple, med njimi tudi Florijan Lipuš in Cvetka Lipuš, Valentin Polanšek, Helena Kuhar, Hanzi Artač, Maja Haderlap, Karel Prušnik-Gašper in še nekateri. Traudi Urschitz, ki že 35 let deluje v Zarji in vodi mlajšo in starejšo folklorno skupino s po 8 pari, je povedala, da je obisk razstave dober, kar potrjuje pomembnost delovanja Zarje na območju Železne Kaple.