Hrana se draži povsod

Julijska inflacija je že presegla maastrichtski kriterij. Gibanja cen hrane, alkoholnih pijač, tobaka in gostinskih storitev so pri nas podobna kot v Evropski uniji.

Kranj – Medletna stopnja inflacije, ki jo merijo s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je julija v Sloveniji znašala štiri odstotke in je bila po podatkih Eurostata najvišja med vsemi dvanajstimi državami z evrskega območja, med drugimi petnajstimi članicami Evropske unije, ki še niso uvedle evra, pa so višjo beležili v šestih državah. Slovenija julija tudi ni več izpolnjevala maastrichtskega inflacijskega kriterija, ta je znašal 2,6 odstotka, pri nas pa je 12-mesečni povprečni harmonizirani indeks cen porasel na 2,8 odstotka.

Podatki kažejo, da so se pri storitvah do konca letošnjega julija v primerjavi z enakim lanskim obdobjem najbolj podražile gostinske in nastanitvene storitve (za 6,8 odstotka), pri blagu pa alkoholne pijače in tobak (za 6,3 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 5,1 odstotka). Na ministrstvu za finance ob tem poudarjajo, da gibanje cen v teh treh cenovnih skupinah bistveno ne odstopa od cenovnih trendov v ostalih novih članicah Evropske unije. Cene hrane so v Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo naraščale počasneje kot v uniji oz. na evrskem območju, sredi minulega leta so se začele zviševati tako v Sloveniji kot v EU, v zadnjih mesecih pa so v novih članicah naraščale nekoliko hitreje od povprečja unije. Podobno velja za cene alkoholnih pijač in tobaka, ki so se v novih članicah zviševale tudi zaradi prilagajanja trošarine zahtevam Evropske unije. Cene gostinskih in nastanitvenih storitev naraščajo v vsej Evropski uniji že od druge polovice minulega leta, v Sloveniji pa so najbolj izrazito porasle decembra, to je neposredno pred uvedbo evra.