Potreba po obvoznici je v Železnikih velika. Letos so začeli z izdelavo državnega lokacijskega načrta, a kot pravi župan Mihael Prevc, ta poteka prepočasi. (Foto: B. B.)

Železniki niso slepo črevo

"Železnikov ne smemo podcenjevati; zagotovo niso slepo črevo in se razvijajo," je ob letošnjem občinskem prazniku razmišljal župan Mihael Prevc. Spregovoril je še o obvoznici skozi Železnike, obnovi šol, gradnji doma za starejše in hotelu ...

Letos bodo v Železnikih začeli obnavljati državno cesto skozi Log. Edino v tem strnjenem naselju v Železnikih ob cesti še ni pločnika, zato je precej nevarna za pešce. Kot pravi župan Mihael Prevc, so nastale težave pri podpisih kupoprodajnih pogodb z lastniki zemljišč, ki jih bodo potrebovali za izgradnjo pločnika in ne za razširitev ceste, kot nekateri krajani zmotno mislijo. Letos jih čaka tudi ureditev športnega parka v Dašnici. »Pojavljali so se pomisleki, ali je s komercialnega vidika smiselno vlagati v igrišče, češ da ni nujno, da ga bomo uspešno tržili. Na tem mestu moram poudariti, da občina ni gradila ne športne dvorane ne igrišča zato, da bi ju tržili, pač pa za občane. Dejstvo je, da športna dvorana prinaša izgubo, vendar ne moremo obremeniti domačih športnih društev z uporabo dvorane po komercialni ceni,« je pojasnil.

V začetku leta se je začela izvedba državnega lokacijskega načrta za obvoznico skozi Železnike. Kako poteka?

»Vsi smo neučakani, saj se postopek izvedbe državnega lokacijska načrta za prestavitev ceste v bregove Sore odvija prepočasi, ker je v tem času je prišlo do spremembe v prostorskem načrtovanju. Upali smo, da bo v enem letu izveden in da bi v letu 2008 lahko začeli z odkupom zemljišč, a kot kaže, do tega ne bo prišlo prej kot v letu 2009. Temu bo sledila izvedba, ki ne bo zahtevna. Istočasno bomo izvedli projekt večje poplavne varnosti v Železnikih, kajti celotna cesta bo naslonjena na protipoplavni zid v dolžini 800 metrov, uredili bomo še Dermotov jez. Investicija naj bi bila vredna 6,2 milijona evrov. Dejstvo je, da je potreba po obvoznici velika, kar se še posebej kaže v zimskem času, ko se skozi ožino na Plavžu valijo množice smučarjev proti Črnemu vrhu in Soriški planini.«

 

Lani ste napovedali, da bo šole potrebno celovito obnoviti. Kako se boste tega lotili?

»Znašli smo se v prelomni situaciji, ker je vsako leto v prvih razredih manj učencev. To še posebej velja za šolo v Dražgošah in centralno šolo, kjer je vsako leto en oddelek učencev manj. To zahteva drugačen pristop do rekonstrukcij, ki smo jih še pred nekaj leti načrtovali; v Dražgošah smo celo nameravali urediti dodatne učilnice. Ta čas sicer zaključujemo rekonstrukcijo šole v Selcih, opremiti moramo še dodatne prostore, ki smo jih uredili z obnovo strehe. V nadaljevanju se kažejo velike potrebe po obnovi centralne šole v Železnikih, ki je zelo nefunkcionalna in potratna, kar se tiče ogrevanja. Ko so jo gradili, je verjetno kronično primanjkovalo denarja. V slabem stanju je tudi podružnica v Davči, kjer je ogrožena celo statika, zato bomo kmalu pripravili študijo statičnosti. Na šoli v Dražgošah bi bila, tako kot v Selcih, nujna rekonstrukcija strehe. Zdaj je pokrita z ravno, pločevinasto streho, ki ne sodi v to okolje. In ker učenci nimajo kje telovaditi, se s KS dogovarjamo, da bi ob šoli zgradili manjšo telovadnico. Nikakor pa ne bomo dopustili, da bi prišlo do zaprtja kakšne od podružničnih šol, kar se je v preteklosti zgodilo v Martinj vrhu in Podlonku.«

 

V nekaterih hribovitih predelih občine imajo prebivalci težave s priključkom na internet. V naslednjih dneh se boste prijavili na razpis ministrstva za gospodarstvo za evropski denar za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja …

»Tako je. Želimo, da bi prebivalci ostali na podeželju, zato jim bomo skušali omogočiti enake možnosti dostopa do interneta kot v strnjenih naseljih. Internet je ena pomembnejših možnosti za razvoj podjetništva in turizma, zato smo se razveselili novice, da bodo letos na razpolago evropska sredstva za ta namen. Že spomladi smo skupaj s krajani iz nekaterih vasi naredili natančen načrt potrebe po širokopasovni povezavi v občini. Še posebej je kritično v zaselkih Martinj vrh, Potok, Smoleva, Davča in nekaterih vaseh pod Ratitovcem. Načrt je bil dobro pripravljen, saj ga je direktorat za elektronske komunikacije celo prikazoval drugim občinam kot vzorec. Na razpis za izbiro izvajalca se je prijavil Telekom. Sem optimističen in mislim, da imamo dobre možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev.«

 

V občini se kaže potreba po domu starejših občanov. Kako boste rešili ta problem?

»Pred meseci smo skušali pridobiti zemljišče pri podružnični šoli v Selcih, saj je to v prostorskih planih označeno kot stavbno zemljišče, a z lastniki nismo našli skupnega jezika. Ta čas je aktualna lokacija na samem začetku Selc, a bo v tem primeru treba izpeljati prekategorizacijo kmetijskega v stavbno zemljišče. Ta lokacija bi bila primerna, saj starostniki ne bili potisnjeni na obrobje življenja, bili bi v središču dogajanja, blizu bi imeli pošto, trgovino in cerkev. Zavzemamo se za čimprejšnji odkup tega zemljišča. Že pred časom smo javno povedali, da je potencialni investitor Alples. Vesel sem, da se v to investicijo želijo vključiti tudi nekatera druga domača podjetja, denimo Domel.«

 

V zadnjem času ste v Železnikih začeli glasno razmišljati o gradnji hotela. Zakaj?

»Če se hočemo pogovarjati o razvoju turizma v Železnikih, moramo povečati prenočitvene zmogljivosti, saj zdaj ne moremo prenočiti niti avtobusa turistov. Hotel ne bo gradila občina. Investitor je izrazil interes po gradnji in strah nekaterih občinskih svetnikov, da hotel ne bo rentabilen, tako kot v Škofji Loki, je povsem odveč, saj bo to tveganje prevzel investitor. Seveda, če bo po vseh teh nepotrebnih polemikah sploh še zainteresiran. Železnikov ne smemo podcenjevati; zagotovo niso slepo črevo in se razvijajo. Vsako leto se skozi mesto pelje veliko turistov, a od tega nimamo nič. Moramo jih zaustaviti v našem kraju. Podatek, da ogled muzeja v Železnikih upada, nam ni v ponos. Muzej je sijajen in treba bo graditi na tem, da bo obisk naraščal. Usodo razvoja v našem krajev moramo vzeti v svoje roke.«

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 5. maj 2018 / 12:58

Vzorno poslovanje kranjske upravne enote

Kranj – Računsko sodišče je izdalo pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja Upravne enote Kranj v letu 2016. Kot piše v poročilu o opravljeni reviziji, objavljenem prejšnji teden, je upravni enoti...

Objavljeno na isti dan


Volitve 2019 / četrtek, 26. april 2018 / 19:11

Sindikati za blaginjo vseh

V Škofji Loki so za okroglo mizo na temo Blaginja za vse, ne le za peščico spregovorili poslanec levice Miha Kordiš, prvi mož šolskega sindikata Branimir Štrukelj, Jelka Mlakar iz sindikata delavcev v...

Kronika / četrtek, 26. april 2018 / 17:13

Zapeljala je s ceste

Brnik – Gorenjski prometni policisti so včeraj popoldan na priključku avtoceste pri Brniku obravnavali voznico, ki je zapeljala s ceste. Nesreča voznice je najverjetneje posledica njenega stanja, s...

Kronika / četrtek, 26. april 2018 / 17:13

Tudi na Golniku prehitri

Golnik – Minuli torek zjutraj so gorenjski prometni policisti na pobudo občanov na območju Golnika merili hitrost vožnje. V dvournem nadzoru so izmerili hitrost vožnje 363 vozil in ugotovili 13 pre...

Slovenija / četrtek, 26. april 2018 / 17:09

Korenine naše samostojnosti

Na predvečer državnega praznika, dneva upora proti okupatorju, bo nocoj v Športni dvorani Kočevje osrednja državna slovesnost, na kateri bo zbrane nagovoril predsednik vlade Miro Cerar. Številne prire...

Slovenija / četrtek, 26. april 2018 / 17:02

Ovadba proti Pahorju

Zaradi arbitražnega sporazuma je predsednik novoustanovljene stranke Novi socialdemokrati Milan Balažic vložil kazensko ovadbo zoper predsednika republike Boruta Pahorja.