Komentar: Večjezičnost v evropskem merilu

Evropa je, če nam je to všeč ali ne, ena sama mnogovrstnost na majhnem prostoru, ki zahteva sodelovanje, razumevanje in strpnost med narodi ter jezikovnimi skupinami.

Po zaslugi različnih življenjskih razmer in samih interesov ljudstev ter v največji meri zaradi prevladujoče motivacije, ki jo je imel vsak posameznik tako kot tudi celotna populacija – preživeti – je proces razvoja človeštva in vsake nacije posebej sledil težnjam po razvoju ter ohranitvi lastnih navad, kulture, pogledov na življenje.

Kot najpomembnejše sredstvo razumevanja je jezik v večini primerov postal simbol naroda oziroma države, ju povezoval in celo ščitil. Kljub temu v prvih fazah tako nastajanja kot uporabe ni bilo poglobljenega načrta, smernic, ki bi formirale jezik – šlo je zgolj za popolnoma naraven razvoj, ki se je začel mnogo prej, preden so lingvisti postavili prva pravila oziroma bolj kot to razčlenili ter utemeljili jezik. Predstavljajmo pa si začudenje – bodisi pozitivno bodisi negativno – ob soočenju z nerazumljivim severnjakom, s skrivnostno, pojočo govorico Orienta ali nepretrgano melodijo romanskih jezikov. Na žalost premnogi niso znali (in še danes ponekod ne znajo) spoštovati teh razlik ter na račun nestrpnosti je bilo povzročenih veliko nezadovoljstva, konfliktov, sovraštva in vojn. Želja po asimilaciji vseh, ki niso imeli dovolj moči, in hkrati lakomnost po ozemlju ter nadvladi nad njimi, je pretehtala; kot že rečeno, so posledice še vedno vidne.

Dandanes se mora ves zahodni svet spominjati napak iz preteklosti, da bi razumeli in bolje načrtovali sedanjost. Evropa je, če nam je to všeč ali ne, ena sama mnogovrstnost na majhnem prostoru, ki zahteva sodelovanje, razumevanje in strpnost med narodi ter jezikovnimi skupinami. To zagotovo omogoča boljšo kvaliteto življenja, pripomore pa tudi k ohranjanju in spoštovanju raznovrstnosti, ki naj bi v prvi vrsti bogatila. Res je, da mora vsak narod paziti na svojo »jezikovno neodvisnost«, tako z vidika svoje kulture, kot tudi z vidika večjezičnosti v Evropi. Vloga jezika je vzdrževati razmerja, vezi med ljudmi in če dodamo temu še pomen na kulturnem ter intelektualnem področju, ugotovimo, da jezik posredno in neposredno prispeva k bogatenju človeštva. Drugih kultur in jezikov (ki so zaradi direktne vloge pri najpomembnejši – vsakodnevni, spontani komunikaciji) pač ne moremo spoštovati, če se ne zavedamo velike vrednosti svojega. Prav iz tega razloga je večjezičnost pomembna prednost evropskih ljudstev.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 1. maj 2017 / 09:23

Premišljevanja o Sloveniji

V jeseniški knjižnici so gostili komentatorja časnika Delo Janeza Markeša, ki je lani napisal knjigo Premišljevanja o Sloveniji.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...