Varno sončenje brez alergij

Besedilo: Suzana P. Kovačič, Vir: Lekarniška zbornica Slovenije
četrtek, 14. junij 2007 / 06:00

Kako zmanjšati dejavnike tveganja ob izpostavljenosti soncu, ki vplivajo na poškodbe kože in pojav alergij?

Sončevo sevanje tvorijo žarki različnih valovnih dolžin. Ob izpostavljenosti soncu najprej čutimo toploto, to so infrardeči žarki, ki niso nevarni koži. Ultravijolični (UV) žarki pa so tisti, ki povzročajo sončne opekline in druge poškodbe kože. UV žarke glede na valovno dolžino ločimo na UVA, UVB in UVC žarke.

Poškodbe kože in reakcije na sončne žarke

Poškodbe, ki nastanejo v koži zaradi delovanja sončnih žarkov, niso posledica delovanja toplote oziroma infrardečih žarkov, zato tudi sončne opekline niso tipične opekline. Prekomerna izpostavljenost UVB žarkom povzroči v koži poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujših primerih pa tudi povišano temperaturo telesa. Ta reakcija nastane približno 30 minut po sončenju, najmočneje pa je izražena šele po 12 do 24, ali celo 48 urah. Nastane kot posledica poškodb kožnega tkiva, zaradi česar se v koži sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Prav ta zakasnela reakcija nas pri sončenju lahko zavede, da se ne zaščitimo ali umaknemo s sonca pravočasno. Znaki vnetja minejo v štirih do sedmih dneh. Uničene kožne celice se po tem času začnejo luščiti in koža se obnovi. Pri dolgoletnem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom se koža ne uspe več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena. Govorimo o pospešenem staranju kože. Poleg tega UVB in UVA žarki lahko poškodujejo celični dedni material. Organizem ima sicer vzpostavljene zelo učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe, če pa je teh preveč, lahko poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka.

Pri nekaterih ljudeh se ob stiku kože s soncem razvije močno srbeč kožni osip. Podobno kot pri sončnih opeklinah, kjer nimamo opravka s tipično opeklino, tudi alergija na sonce ni tipična alergija (reakcija organizma na alergen), pač pa gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, ko pa se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni. Ena od možnih posledic pretirane izpostavljenosti soncu je lahko tudi toplotni udar. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, ki nastane kot posledica dehidracije, izgube telesne tekočine in elektrolitov. Dehidracijo pospeši povečano znojenje in pitje alkoholnih pijač. Simptomi, ki kažejo na nevarnost toplotnega udara, so glavobol, slabost, bruhanje, omedlevica, zamegljen vid. Toplotni udar lahko vodi v delirij, komo in smrt, zato je potrebno ob prvih znakih poiskati zdravniško pomoč.

Zaščita pred soncem

Sončni žarki imajo za človeški organizem tudi številne pozitivne posledice, saj na primer že 15 minut sonca dnevno zadošča za nastanek zadostne količine vitamina D v naši koži. Poleg tega so ugotovili, da sončenje lahko izboljša imunsko sposobnost človeškega organizma. Da bi lahko izkoristili vse prednosti, ki jih prinaša ter se ob tem izognili škodljivim posledicam sonca, se moramo primerno zavarovati (op.: glej razpredelnico).

Za dodatno zaščito pred soncem nosite primerna oblačila in pokrivalo, saj je lahko tudi lasišče opečeno, če imate redke lase. Oblačila imajo zaščitni faktor okoli 4, poleg tega UVA žarki lahko prodirajo skozi obleko. Mokra oblačila imajo za okoli 50 odstotkov manjšo zaščito kot suha. Uporabljajte kakovostna sončna očala s stoodstotnim UV filtrom. Barvana stekla ali plastika niso primerna zaščita. Razen tega, da ne zadržijo UV žarkov, tudi preprečijo normalno reakcijo očesa na povečano svetlobo in s tem omogočijo še obsežnejše prodiranje UV žarkov v oko in s tem nastanek še hujših poškodb, kot če očal sploh ne bi nosili.

Pripravki za zaščito pred soncem

Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomembnejša zaščita pred posledicami prekomernega sončenja. Najbolj učinkoviti so pripravki, ki vsebujejo kombinacijo enih in drugih UV filtrov. Varovalni pripravki imajo glede na učinkovitost in koncentracijo UV filtrov različen UV faktor, ki nam pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Večji kot je ta faktor, manjši delež UV žarkov doseže našo kožo. Vendar pa to razmerje ni linearno. Tako zaščitni faktor 30 zmanjša sevanje na koži za 96,7 odstotka, zaščitni faktor 50 pa za 98 odstotkov. Ob tem je za dosego zaščitnega faktorja 50 potrebno v pripravek vgraditi veliko večje koncentracije UV filtrov, kar pomeni tudi večje tveganje za pojav neželenih učinkov, povezanih z njihovo uporabo (npr. alergije). Smiselnost uporabe pripravkov z zaščitnimi faktorji nad 30 je zato zelo vprašljiva.

Z uporabo ustreznih varovalnih pripravkov lahko preprečimo kratkoročne posledice sončenja, kot so sončne opekline in preobčutljivostne reakcije, pa tudi dolgoročne posledice, kot sta prezgodnje staranje kože in kožni rak. Ustrezna zaščita kože je zlasti pomembna pri otrocih, katerih koža je tanjša in bolj občutljiva, kot koža odraslih. V vsakem primeru pa velja zlato pravilo, da je treba varovalne pripravke nanašati na čisto in suho kožo pol ure pred sončenjem in nato še večkrat čez dan (na 3 do 4 ure), predvsem pa po kopanju in če se močno znojimo.

Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in organske UV filtre predstavljajo večje tveganje za nastanek alergične reakcije. Dodatek vitaminov (vitamin C in vitamin E) lahko poveča učinkovitost izdelkov in njihovo obstojnost. Pripravki z neprimernimi maščobnimi sestavinami, ki na soncu in pri povišani temperaturi razpadejo ali zaprejo kožne pore, prav tako lahko povzročijo dodatne težave. Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa (zjutraj, opoldne; pozimi, poleti, itd.) in mesta (ob morju, v gorah, na snegu, itd.) sončenja, pa tudi individualnih posebnosti osebe. V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude alergije povzročajo tudi nekatera zdravila. Zato se je o izbiri primernega pripravka za sončenje najbolje posvetovati s strokovnjakom, ki pozna tako delovanje človeškega organizma, sestavo in vlogo posameznih sestavin pripravkov za sončenje ter vpliv sončenja v primeru jemanja zdravil.

Priporočila za varno sončenje

Da bi preprečili ali vsaj zmanjšali negativne posledice izpostavljenosti soncu, strokovnjaki priporočajo, da se izogibate sončnim žarkom med 11. in 16. uro, uporabljate pripravke s primernim UVA in UVB filtrom, ki se jih na kožo nanese vsaj 30 minut pred izpostavljanjem soncu, zaščitite oči s kakovostnimi sončnimi očali in da pijete dovolj tekočine.

Ko opazite, da vaša koža postaja rožnata, se takoj umaknite s sonca. Na opečeno kožo polagajte hladne mokre obkladke. Za lajšanje vnetja in bolečine so primerni nesteroidni analgetiki, antipiretiki in antirevmatiki. Za lajšanje bolečin se lahko uporabljajo tudi lokalni anestetiki. Pijte velike količine vode. Kožo lahko namažete s primernim emolientom z dodanimi antioksidanti (npr. vitamin E in C).

Zaščita otrok na soncu

Večja izpostavljenost kože soncu v mladosti lahko bistveno poveča tveganje za nastanek kožnega raka tako v mladosti kot tudi v kasnejših letih. Zato je ustrezna zaščita otrok še posebej pomembna. Strokovnjaki odsvetujejo uporabo pripravkov za zaščito pred soncem pri otrocih pod šestimi meseci starosti. Dokler se otrok ne giblje samostojno, ga je bolje zaščititi z obleko in senco. Za otroke, ki so starejši od šest mesecev, uporabljajte zaščitne pripravke z zaščitnim faktorjem 15 ali več, da bi s tem preprečili tako opekline kot tudi porjavelost kože. Pri izbiri ustreznega pripravka bodite posebej pozorni na to, da ima ta tako UVA kot tudi UVB zaščito (t.i. zaščita za širok spekter žarkov). Da bi se izognili tudi alergičnim reakcijam kože, pa se izogibajte tudi uporabi pripravkov, ki vsebujejo PABA (para amino benzojsko kislino), dišave, konzervanse in emulgatorje. Priporočljiva je uporaba pripravkov, ki vsebujejo fizikalne UV filtre, kot sta titanov ali cinkov dioksid.

Pri izbiri varovalnih pripravkov za otroke je pomembna tudi njihova vodoodpornost. Pripravek nanesemo na kožo 30 minut pred sončenjem, po vsakem kopanju, čeprav je pripravek označen kot vodoodporen, po močnem znojenju ali brisanju z brisačo. Otroška koža je tanjša in bolj občutljiva za poškodbe s sončnimi žarki, zlasti koža dojenčkov, ki ima še slabše razvit melanin. Zato se moramo zavedati, da otrok lahko dobi sončne opekline in druge poškodbe kože tudi na oblačen in hladen dan. UV žarki se odbijajo tudi od peska in vode.

Kako ravnamo, če otrok dobi sončne opekline

Otrok naj bo v senci, dokler se opekline ne zacelijo. Vsakršna dodatna izpostavljenost soncu bo stanje le še poslabšala. Otroka okopajte v hladni (ne mrzli) kopeli ali pa nanašajte hladne obkladke na opekline, da boste s tem olajšali bolečine in zniževali vročino. Na opeklino nanesite gel aloe vera, ki hkrati lajša bolečine in pospeši celjenje opekline. Otroku dajte analgetik (acetaminofen ali ibuprofen, nikakor pa ne aspirin). Na opeklino nanesite vlažilno kremo.

Otroka peljite k zdravniku v naslednjih primerih: če ima telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija, če daje opečena koža videz vnetosti, če mu gledanje v svetlobo povzroča težave. Za takojšnjo pomoč pa se obrnite na otrokovega zdravnika v naslednjih primerih: slabost, bruhanje, omedlevanje, delirij (začasna zmedenost), diareja.

Fototipi kože, ki jih ločimo glede na občutljivost kože na sončne žarke.