Drevo za obešanje
V letošnjem aprilu je narava pokazala vso svojo moč, drevje je na mah ozelenelo in marsikatero tudi vzcvetelo.
A glej ga spaka. Radovljiškim občinskim strokovnjakom je prišlo na misel obsekavanje drevja kar tako, brez preudarka. Ko začnejo, vse frči brez milosti. Drevje oklestijo, da se mi prav smili. Veje po obdelavi štrlijo. V nekaj primerih pa vej sploh ni – drevo sega v zrak kot 'telegraf štanga'. Spominja me na stari kavbojski film z naslovom »Drevo za obešanje«. Nekaterim smrekam so odsekali vrhove in spodnje veje, pa zgledajo kot hruške.
Pri blokih so porezali grmovje na 5 centimetrov visoko in zdaj občudujemo štrclje.
Vse to si lahko ogledate pri upravni enoti, policijski postaji, na Cankarjevi ulici, na koncu Prešernove ulice, pri starem domu upokojencev …
Če bi to videla ga. De Belder (slovenska strokovnjakinja za drevje in grmovnice iz Belgije, ki smo jo nekaj časa nazaj videli po TV – s kakšno ljubeznijo je govorila o rastlinju), bi vstala iz groba.
Razumem, da je drevje in grmovje treba obrezati, pa ne, ko je to že v polnem zelenju in na tako nestrokoven način.
O urejanju okolja sem se pozanimala tudi na Jesenicah. Povedali so mi, da v okviru občine deluje posebna strokovna komisija, ki si drevje in grmovje najprej ogleda in šele nato začnejo z obrezovanjem ali posekavanjem.
Dragi bralci, oglejte si to radovljiško čudo. Ali se vam ne para srce? Zanima me, ali imajo »strokovnjaki«, ki so se polotili »olepšave« zelenja, doma – v svojih vrtovih tudi takšno goličavo? Najbrž ne.
Mogoče pa bi si vrli občinarji, glede na to, kako jih srbijo prsti, ogledali zanemarjena okenska korita in kakšne bolj skrite kotičke (npr. grajski park) in poskrbeli za urejenost našega mesta.
Cvetka Pezdič,
Radovljica