Redijo osemdeset molznic

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 26. april 2007 / 06:00

Na Misovi kmetiji v Zavrhu pod Šmarno goro redijo sto trideset govedi, od tega osemdeset krav molznic. Obdelujejo šestdeset hektarjev zemlje in imajo 781 tisoč kilogramov letne mlečne kvote.

Zavrh – Ko med vožnjo proti Zavrhu sprašujemo za Misovo kmetijo, po domače se reče Pr' Matjaž, nas dobri, vedno za nasvet pripravljeni ljudje usmerjajo takole: to je blizu znane diskoteke Lipa v Pirničah in tik poleg rojstne hiše Jakoba Aljaža. Kmetije ni moč zgrešiti, že od daleč se vidijo velike stavbe in silosi z značilnimi strehami ter v bližini travniki in pašniki. Gospodarja Tomaža »najdemo« v hlevu, hitel je še z zadnjimi jutranjimi opravili, potem sta si z ženo Cirilo vzela čas za pogovor o kmetiji, kmetovanju, težavah … Veliko sta imela povedati, a še preden smo se razšli, ju je nenavadno mukanje že opozarjalo, da se v hlevu nekaj dogaja. »Malo počakajte, saj bova hitro,« sta dejala, za kratek čas zginila v hlev in kmalu prišla na dvorišče z veselo novico: krava je povrgla telička.

Pobožna želja: lastna zemljišča

Misova kmetija zanesljivo sodi med največje na Gorenjskem in v Sloveniji. Zdrave temelje sta postavila že Tomaževa mama Milena in oče Martin, Tomaž in Cirila le »gradita« naprej. Že med drugo svetovno vojno je bilo v hlevu čez dvajset govedi. Sredi šestdesetih let so zgradili nov hlev, povečali število »repov« na več kot štirideset in hkrati začeli uvajati črno-bele krave. Naslednji mejnik v razvoju kmetije so bila osemdeseta leta, takrat so postavili nov, sodoben hlev, ki je omogočil nadaljnje povečevanje staleža. Trenutno redijo sto trideset govedi, od tega je osemdeset molznic, ostalo so telice in »mladina«. Obdelujejo šestdeset hektarjev zemlje, njihovih je le osem hektarjev kmetijskih zemljišč in sedem hektarjev gozda, vse drugo imajo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter od zasebnikov. »Zemljišč imamo zaenkrat dovolj, naša pobožna želja pa je, da bi jih dobili v last, saj bi si le tako zagotovili zanesljivo prihodnost,« pravi Tomaž, očitno zadovoljen z lanskimi rejskimi dosežki.

Po mlečnosti čisto v vrhu

Pri 73 kravah so v standardni laktaciji (305 dni) dosegli povprečno mlečnost 10.761 kilogramov mleka z vsebnostjo 4 odstotke maščobe in 3,24 odstotka beljakovin. Po mlečnosti na kravo so pri črno-beli pasmi že vrsto let čisto v slovenskem vrhu, povprečje pa s kakovostno osnovno krmo še zvišujejo. Hlev je na prosto rejo, krave imajo krmo vseskozi na razpolago, krmila jim dodajajo avtomatsko, pri tem pa velja »plačilo po delu« (količini mleka). V sodobnem molzišču lahko naenkrat molzejo šest krav, en molznik jih lahko v približno dveh urah pomolze sedemdeset. Mleko prodajajo preko Govedorejskega poslovnega združenja v Italijo, s plačilom, pri katerem mlekarna dodatno nagrajuje le delež beljakovin, so zadovoljni. Letna mlečna kvota 781 tisoč kilogramov jih za zdaj ne omejuje, ob povečanju črede pa bi jo morali dokupiti.

Robot bi bil draga naložba

Ali razmišljajo tudi že o nabavi robota? »Robot bi razbremenil poldrugega molznika na dan za pet ur dela, molža bi bila pogostejša, v povprečju 2,8-krat na dan, s tem bi bile tudi manjše možnosti za vnetje vimena,« našteva Tomaž robotove prednosti, a hkrati opozarja tudi na slabosti. »Bolj je primeren za krave z mlečnostjo od osem do devet tisoč kilogramov kot za tiste z višjim povprečjem, predvsem pa je to zelo draga investicija. Takšen za šestdeset krav bi stal 150 tisoč evrov.« Tomaž nad tako zajetno naložbo ni navdušen, razlog za to so tudi slabe izkušnje z razpisom, na katerem so se neuspešno potegovali za denar za nakup traktorja in nakladalne prikolice. Z novim letom so za delo na kmetiji zaposlili delavca, ob delovnih konicah najamejo pomočnike, v počitnicah priskočita Tomažu in Cirili na pomoč tudi njuna gimnazijca - Tomaž in Ana Marija.