Zakaj 2. maj ne bo več praznik

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. april 2007 / 06:00

Zakaj imamo pri nas za prvi maj in za novo leto po dva praznična dneva? Zato, ker je rdeča oblast ukinila veliki ponedeljek in božič. Sta bila pač še iz črnih časov. Da se ljudem ne bi preveč zamerila, pa je dodala po en dan k prvemu maju in novemu letu ...

Prvi maj je res velik dan, eden redkih novodobnih praznikov, ki ga vsi priznavajo, ki ljudi vse bolj združuje in vse manj ločuje. To je edini od starih socialističnih in pozneje tudi komunističnih praznikov, ki ga je priznala tudi Cerkev. Do 1. maja 1955 sta na ta dan godovala apostola Filip in Jakob mlajši. Tistega leta pa ju je papež Pij XII. prestavil na 3. maj, na oltar prvega pa postavil Marijinega moža Jožefa, ki sicer še naprej goduje 19. marca. Za potrebe delavskega praznika so temu častitljivemu možu, ki je bil tudi sam delavec (tesar) dodali še drugo ime – Jožef Delavec. »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka za zagotovitev socialnega miru«, je tistega leta v svoji utemeljitvi prvomajske cerkvene prilagoditve zatrdil imenovani papež.

Tudi sicer se načini praznovanja prvega maja kar naprej spreminjajo. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem, kako sem ga praznoval in doživljal sam. Živel sem v kraju, ki je bil po svoji naravi izrazito delavski. Na večer pred praznikom so po okoliških gričih zagoreli kresovi. Mlajši smo se pri njih (pre)dolgo zadržali, marsikateri je ob tej priložnosti prestal tudi prve in ne prav lepe pivske skušnje. V prvomajsko jutro nas je zbudila pihalna godba Alpine. Naložili so jo na tovarniški kamion in jo vozili po Žireh gor in dol. Mi pa smo se že zgodaj odpravili na prvomajski družinski pohod. Večkrat smo ga sklenili na maminem domu. Njen oče in brat sta bila namreč oba prvomajska Jakoba in sta tudi po spremembi na koledarju še naprej godovala kar na prvi maj; odkar očeta (ki je bil tako kot Jožef tesar) ni več, neguje to žlahtno tradicijo stric, ki je za domače Rado, uradno pa Jakob …

Da je bil prvi maj praznik dela in delavcev, se je izkazovalo tudi v tem, da na ta dan dejansko ni nihče delal. Izjema so bili nekateri kmetje, ki so, če je bilo lepo vreme, sadili krompir. Oblast jih zaradi tega ni preganjala, dobri Bog pa jim tudi ni zameril, saj so na tem svetu reči, ki jih je treba postoriti takrat, ko je za to čas, ko je primerno vreme in ko so ljudje pri roki. Močno pa me je začudilo, ko sem se nekega prvomajskega dopoldneva dneva po podaljšani noči peš napotil k stricu v Jarčjo Dolino, kjer je bilo že zbrana vsa mamina žlahta. Ko sem korakal skozi vas Dobračeva, me je pričakal nenavadni prizor. Na terasi gostilne pri Aleksu je igrala pihalna godba, ki si je prišla namočit od pihanja osušena grla. Nedaleč stran pa so na novi hiši, ki jo gradil eden od tamkajšnjih kmetov, počeli nekaj, kar ni bilo v duhu tega dneva. Zalivali so betonsko ploščo – ali kakor se že pravilno reče tistemu, čemur smo sicer rekli »plata«, obredu, s katerim se je to dejanje sklenilo, pa »betonska veselica«. Saditi na prvi maj krompir – to še gre, navsezadnje je to staro kmečko in ne delavsko opravilo; da na ta dan betonirajo, mi pa ni šlo v račun.

Tako je bilo nekoč. Danes je marsikaj od tega še, še več pa je novega. Ker imamo na koledarju blizu skupaj tri dela proste dneve (27. april ter 1. in 2. maj) si marsikdo vzame še kak dan dopusta in tako dobi cele prvomajske počitnice. Mnogi se odpravijo na krajša in daljša potovanja, drugi dneve okrog praznika dela porabijo bolj koristno za – delo. Le redki so taki, ki v tem času dejansko počivajo, to ni v duhu naših delovnih ljudi. Me prav zanima, koliko se jih ob tem še spomni na prvotno vsebino tega praznika – da je bil to praznik dela oziroma tistih, ki res trdo delajo. Dobesedno, z rokami – za razliko od tistih, katerih delo je umovati. V nekem eseju sem prve imenoval »fizikalci«, druge pa intelektualci. Prvi so bili še par desetletij nazaj v večini, zdaj pa so vrsta, ki izumira. Tudi na Gorenjskem smo jih imeli razmeroma veliko: železarje, čevljarje, tekstilne delavke … Zdaj, ko jih je komaj še kaj, vse več pa takih, ki pri delu sedimo pred računalniškim zaslonom, že lahko rečemo, da je bil prvi maj predvsem njihov praznik. Zdaj je seveda tudi od tistih, ki »delamo« drugače. Da bo okoli prvega maja kmalu spet drugače kot doslej, namerava, kakor se sliši, poskrbeti oblast. Ukiniti hočejo 2. maj kot dela prosti dan. To sicer ni lepo, a po svoje imajo prav. Zakaj imamo pri nas za prvi maj in za novo leto po dva praznična dneva? Zato, ker je rdeča oblast ukinila veliki ponedeljek in božič. Da bi se ljudem odkupila, pa je dodala po en dan k prvemu maju in novemu letu. Odkar se ukinjena praznika spet praznujeta, torej res ni več pravega razloga, da bi bila prvomajski in novoletni podvojena. Prvega maja naj se praznuje, drugega pa delat!