Brez zložbe zemljišč ne bomo konkurenčni

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 20. april 2007 / 06:00

"Če v Sloveniji v naslednjih desetih letih ne bo zložbe kmetijskih zemljišč, s kmetijstvom ne bomo več konkurenčni drugim," pravi dr. Anton Tajnšek, dobitnik Jesenkove nagrade za življenjsko delo, in dodaja, da kmetje z ozkim kolobarjem že uničujejo kmetijsko zemljo.

Kranj – Biotehniška fakulteta v Ljubljani vsako leto zaslužnim profesorjem in študentom podeli Jesenkove nagrade in priznanje, letos je nagrado za življenjsko delo prejel redni profesor, doktor biotehniških znanosti in predstojnik katedre za poljedelstvo in sonaravno kmetijstvo Anton Tajnšek iz Stražišča pri Kranju. Vse njegovo delo je povezano s poljedelstvom, o tem priča tudi bogata bibliografija – štiri knjige in številni članki. Sodi med najzaslužnejše pri uvajanju sladkorne pese v Sloveniji in za napredek pri pridelovanju pšenice in oljne ogrščice, usposobil se je tudi za žlahtniteljsko delo in vzgojil dve novi sorti pšenice in eno sorto ovsa …

Ne količina, ampak gospodarnost

Tone, kot ga kličejo, po rodu izhaja iz Savinjske doline, kjer ima tudi manjšo kmetijo. Doslej je le gozdaril, kmetijsko zemljo pa dajal v najem. Letos jo bo obdeloval sam in praktično delo prepletal z znanstvenimi in strokovni izzivi v poljedelstvu. »Zelo aktualna tema postaja gnojenje, še zlasti v povezavi z gospodarnostjo. V socializmu so vsi pospeševali čim višje pridelke, cene je krojila država. Danes je drugače, država se je umaknila, cene določa globalni trg, v ospredje pa stopa gospodarnost, pri kateri je pomembno, da vložek v povečanje pridelka ni večji od vrednosti povečanega pridelka. Kmetje se tej logiki še zmeraj niso povsem prilagodili, še vedno je njihov cilj čim višji pridelek, ne pa racionalnost, gospodarnost. To je že zdaj velik problem, še večji bo v prihodnosti, saj se bodo cene pridelkov prej zniževale kot zviševale,« pravi dr. Anton Tajnšek in dodaja: »Pridelavo bo treba poceniti, velika možnost za to je zložba zemljišč, kar smo v Sloveniji zelo zanemarili. V zahodni Nemčiji so imeli v zadnjih stotih letih tri zložbe. V prvi, leta 1910, so od 20 do 50 arov velike parcele povečali v povprečju na en hektar, v drugi, v obdobju med šestdesetimi in sedemdesetimi leti, so jih zaradi uvajanja mehanizacije v povprečju povečali na tri do pet hektarjev, danes jih z zložbami povečujejo na deset do trideset hektarjev. Če se zložbe zemljišč v naslednjih desetih letih tudi pri nas ne bomo zelo resno lotili, naše poljedelstvo in tudi živinoreja ne bosta več konkurenčna. V tujini se pogovarjajo o tem, koliko hektarjev zorjejo v eni uri, pri nas pa o tem, koliko ur potrebujemo, da zorjemo en hektar njive. Zložba je nujna, denar, ki bi ga država vložila v to, bi se zanesljivo dobro poplačal.«

Vsaka dežna kaplja je kot mala bomba

Na Gorenjskem je setveni kolobar zelo ozek, večino njiv zaseda koruza. Je to za poljedelstvo dobro? »V poljedelstvu so spremembe, ki se vsakodnevno dogajajo, očem nevidne in so opazne šele na dolgi rok. Kmetje se ob tem niti ne zavedajo, da uničujejo zemljo, še zlasti to velja za peščena tla. Če se na njivi menjavata le okopavini koruza in krompir, je dosti praznega, z rastlinsko odejo nepokritega prostora. Vsaka dežna kaplja, ki pade na nepokriti del, je kot majhna bomba, ki spira najboljše delce prsti v globino, na vrhu pa vse bolj ostaja prod. Posledice je možno videti že s prostim očesom, naredil pa sem tudi poskus, ki je pokazal, da je bila zemlja s travnika bistveno boljša kot z bližnje njive. Okopavin je očitno preveč, stroka pravi, da bi lahko zasedale največ tretjino njiv, pri nas pa jih je od šestdeset do sedemdeset odstotkov.« Ko dr. Tajnška vprašamo, ali je naše poljedelstvo še preveč intenzivno, pravi: »Pri gnojenju vsekakor! Vzemimo za primer krompir. Tržni pridelovalci mu dajo v povprečju 400 kilogramov dušika na hektar - od 200 do 250 kilogramov v obliki mineralnih gnojil in 150 do 200 kilogramov še v obliki hlevskega gnoja. Krompir ga vzame malo več kot 200 kilogramov, od 150 do 200 kilogramov ga ponikne. Podtalnica za zdaj še ni onesnažena, saj gnojila pronicajo v globino počasi in verjetno do nje še niso prišla.«

Intenzivnost se bo zmanjšala

In kako se bo poljedelstvo razvijalo v prihodnosti? Bo delež koruze še vedno tako velik? »Dokaj majhne kmetije so doslej povečevale dohodek s tem, da so redile več živine. To so si lahko privoščile tudi zato, ker so bila močna krmila dokaj poceni, medtem ko so voluminozno krmo pridobivale s silažno koruzo tudi z njiv. Z evropsko kmetijsko politiko bomo dosegli bolj sonaravno kmetovanje, k bolj ekstenzivnemu kmetovanju pa bodo kmete prisilile tudi različne direktive, med njimi nitratna. Po mojih predvidevanjih se bo intenzivnost živinoreje, predvsem število glav velike živine na hektar, v prihodnje zmanjšala, s tem bomo deloma rešili tudi problem preveč intenzivnega gnojenja. Kmetom se ne bo več splačalo, da bi kupovali močno krmo, ki je že zdaj dokaj draga in bo v prihodnosti verjetno še dražja.«

Postavljanje pred drugimi veliko stane

Dr. Tajnšek opozarja tudi na neracionalno obnašanje pri nakupu traktorjev in drugih kmetijskih strojev. »Kmetijski stroji so zelo dragi, na nedavnem sejmu v Komendi, kjer so v ponudbi prevladovali veliki traktorji, sem videl, da že dokaj preprost traktor stane sedem milijonov tolarjev. Koliko časa mora delati kmet, da si ga zasluži?« se sprašuje dr. Tajnšek in dodaja: »Marsikdo tudi zaradi prestiža in postavljanja pred drugimi kupi traktor, ki ga potlej težko odplačuje. Kmetje so vse bolj zadolženi in to ni šala. Dobra opremljenost s traktorji in z drugimi stroji kaže, kako dobro nam je šlo doslej oz. nam še gre, vendar tako ne bo več dolgo. V tujini si kmetija, ki nima vsaj dvesto hektarjev zemlje, ne more privoščiti samostojnih strojev, ampak storitve najema. V Sloveniji, kjer so parcele majhne in so storitve, preračunane na hektar, dosti dražje kot v tujini, so delna rešitev strojni krožki, osnova pa je zložba zemljišč,« je prepričan dr. Tajnšek.