Predsednikovo razgibavanje

V zadnjem obdobju je bil Janez Drnovšek skoraj dnevno tarča medijskih razprav in ugibanj.

Do izteka mandata ni več veliko časa, vendar nas Janez Drnovšek vedno znova preseneča s svojimi dvoumnimi izjavami in tako lahko le ugibamo, ali bo kandidiral na bližajočih se predsedniških volitvah ali ne.

Nekonvencionalni predsednik države

Med drugim smo lahko spremljali pogled Janeza Drnovška na alternativno medicino, potovanja v eksotične države, sago o posebnem odposlancu Tomu Križnarju, neskončne spore z vlado in Janezom Janšo ter skorajda obupano posredovanje v Ambrusu, če omenim le nekatere bolj udarne zgodbe slovenskih medijskih hiš. Seveda so prav vse naštete zgodbe zanimive iz tega ali onega razloga, vendar obstaja zgodba, ki ima še posebej veliko težo in v taki ali drugačni luči spremlja vse ostale zgodbe.

Dva pogleda na zgodbo o gibanju

Bolj kot spore z Janezom Janšo in zgodbo Romov, ki se zapletata neskončno dolgo, kot zgodba o Jari kači, je zanimivo pogledati v ozadje zgodbe o Gibanju za pravičnost in razvoj, ki je bilo prav te dni tarča huliganov, poraja pa se vprašanje, komu je Janez Drnovšek tokrat stopil na žulj. Zgodba o gibanju in predsedniku je zanimiva predvsem iz dve perspektiv in prva je zagotovo ta, da gibanj združuje vse želje, prizadevanja ter modrosti Janeza Drnovška pod eno streho in potem le ta bruhajo na plano na tem ali onem kraju.

Konflikt interesov

V drugi točki pa je zgodba nadvse zanimiva zaradi konflikta, ki se ustvarja med funkcijo predsednika republike na eni strani, ter predsednika gibanja, ki se zavzema za boljši in lepši jutri in prezira aktualno politiko in gonjo po oblasti. Prav ta konflikt, ki nam postavi vprašanje ali je možno opravljati obe funkciji hkrati, nas privede do problema, ki ni izoliran le na ta primer, vendar se je razširil po vsej državi kot virus, ki ga ne ustavi nobeno truplo. Gre za nespoštovanje pravne države in njenih, ki je v zadnjem času postalo nadvse popularno. Zanimivo je pogledati ali je tudi v primeru gibanja tako ali ne.

Nasprotniki so vedno na preži

Z ustanovitvijo Gibanja za pravičnost in razvoj je Janez Drnovšek želel svojo duhovno preobrazbo prenesti tudi na širši svet in ga tako dvigniti na boljšo, višjo raven. Vendar se je s tem korakom spustil na nevarno območje, saj je tako začel hojo po robu in njegovi nasprotniki so na preži, kdaj bo Drnovšek začel izgubljati ravnotežje in bo stopil vstran. Toda predsednik ima, kot kaže, v mislih višje poslanstvo in se ne da motiti pri svojem delovanju in doseganju ciljev. Postavil si je jasno razmejitev med svojim delovanjem, kot predsednik države Janez Drnovšek na eni strani in kot Janez D., predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj ter borec za pravico na drugi strani. Ta razmejitev je po njegovem mnenju dovolj velika in ne ustvarja konflikta med eno in drugo vlogo.

Kaj na to poreče ustava?

V startu plemenito zastavljena poteza je naletela na buren odziv strokovne javnosti in še večji odziv isto mislečih, kar smo lahko videli med drugim tudi na prvem zboru gibanja na gradu Turjak. Vendar se problematika v tej zgodbi ne skriva v vseh pozitivnih namenih gibanja, oziroma kako nanje gledamo. Srž problema se skriva predvsem v ustavi in sicer v 105. členu, ki govori o nezdružljivosti funkcije predsednika:

 

105. člen (nezdružljivost funkcije predsednika republike)
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.

V tem členu ustave odkrije, kako tanka je meja med društvom, oziroma gibanjem na eni strani in politično stranko na drugi strani. Društvo se po definiciji namreč ne spušča v boj za javne funkcije, medtem ko stranke počno prav to ko kandidirajo na volitvah in so tako v nasprotju s 105. členom ustave. Tako se je pojavilo vprašanje ali kandidirati na lokalnih volitvah ali ne, saj bi se s tem gibanje spustilo v boj za javne funkcije in bi posledično kršilo Ustavo Republike Slovenije, katere petnajsto obletnico praznujemo prav te dni.

 

Mnenje strokovnjakov

Ob ustanavljanju gibanja je Janez Drnovšek trdno zatrjeval, da gibanje nima političnih ambicij, toda s časom so rasli apetiti in je priznal, da bo gibanje kandidiralo na lokalnih volitvah še v tem letu. Na koncu se je odločitev znova obrnila, saj se je po opozorilu strokovnjakov, vseeno odločil za bolj previdno vlogo in tako odstopil od kandidature gibanja na volitvah in tudi sam se je odločil, da ne bo podpiral nobenega kandidata. Miro Cerar, strokovnjak na področju ustavnega prava, budno spremlja vsako potezo predsednika na tem področju: Menim, da se je Drnovšek s to izjavo postavil nazaj v vlogo predsednika države in vseh državljanov, vendar še vedno ostaja v dvojni vlogi, ker se bo moral ob morebitnih kršitvah načel gibanja, kot sam pravi, vključevati v to zadevo. Šele takrat bomo videli, kaj njegova opredelitev v resnici pomeni.

Potrebno je delovati previdno

Čeprav nisem pristaš Gibanja za pravičnost in razvoj menim, da so cilji gibanja dobronamerni, toda bolj pomembno od tega je, da se v resnici Drnovšek giba v nevarnih vodah s tem, ko je ustanovil gibanje in napovedoval udeležbo gibanja na lokalnih volitvah. Toda, po treznem razmisleku se je po mojem mnenju odločil pravilno in umaknil svojo namero po kandidiranju Gibanja za pravičnost in razvoj na lokalnih volitvah. Če tega ne bi storil, bi se približal političnemu delovanju svojega gibanja in s tem zamajal temelje, na katerih stoji institucija predsednika.

Predstavnik vseh Slovencev in Slovenk

Predsednik države je namreč predstavnik vseh nas, ne le določene skupine ljudi, ki bi volili gibanje na volitvah. Znašli bi se lahko v čudni situaciji, ko bi hipotetično gibanje zmagalo na parlamentarnih volitvah in bi gibanju Janez Drnovšek, Predsednik Republike Slovenije, moral podeliti mandat za sestavo vlade. Tako bi podelil mandat samemu sebi, kot predsedniku Gibanja za pravičnost in razvoj.

Čas bo pokazal svoje

Do izteka mandata ni več veliko časa, vendar nas Janez Drnovšek vedno znova preseneča s svojimi dvoumnimi izjavami in tako lahko le ugibamo, ali bo kandidiral na bližajočih se predsedniških volitvah ali ne. Vsekakor pa bi se lahko le kot navadni državljan lahko povsem posvetil vodenju Gibanja za pravičnost in razvoj, saj pri tem ne bi bil nič bolj omejen z ustavo, kot vsi drugi državljani Republike Slovenije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 15. julij 2016 / 13:35

Sladke lepotice

Finalistke, ki se potegujejo za naziv miss Slovenije za miss sveta 2016, so pripravile zanimiv spoznavni piknik, na sobotnih Melodijah morja in sonca pa je slavila Alya.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

V suhih letih vzdržujejo pasijonsko kondicijo

Škofjeloški pasijon, loško velikonočno procesijo avtorja Lovrenca Marušiča (1676-1748) z redovnim imenom pater Romuald, Muzejsko društvo Škofja Loka letos povezuje s hrvaškim združenjem Pasijonska baš...

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Škofjeloški pasijon v Zagrebu

Muzejsko društvo Škofja Loka skrbi za loške vrednote in njihovo promocijo. Ocenilo je, da je Škofjeloški pasijon premalo poznan zunaj Škofje Loke in Slovenije.

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Predsednikovo razgibavanje

V zadnjem obdobju je bil Janez Drnovšek skoraj dnevno tarča medijskih razprav in ugibanj.

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Časopis z ulice ali univerza pod zvezdami

V Ljubljani so e pred kratkim odprli Distribucijski dnevni center društva Kralji ulice. Center je namenjen prodajalcem uličnega časopisa Kralji ulice in avtorjem prispevkov.

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Računalnik in jaz: Vedno z vami

Odločil sem se. Kupil bom nov prenosni računalnik. Stari je že malce »zmahan«, ne deluje več tako, kot bi moral, za prenašanje naokoli pa je pretežek in nič kaj lepega videza. Poznajo se mu pač let...