Borut Farčnik, Janez in Polona Zupan

Nominator 234

Tisti dan, zjutraj, ko se je guverner Gaspari odpravil kramljat s premierom Janšo, se je na blagajni prvega soseda, in verjetno še kje v teh dneh, naredil običajni evrski zastoj. Starejši državljani še vedno nevešče in počasi brskajo za novimi parami. Možakar, ki je na »kasi« odšteval točne cente, pa je blagajničarki prijavil: »Tistele križanke so pa pretečene!« Smo se spogledali in nasmejali. Le kako so lahko križanke pretečene? Kaj se potemtakem naredi s časniki? Dnevnimi in onimi drugimi. Polnimi vsebin, zgodb o zmagah, porazih, nesrečah in sreči. Kako lahko »pretečejo« vse fotografije, naslovi, vsebine? Tako sem oni dan v družinski galeriji Jugovic v Spodnjih Bitnjah, premišljeval pred odprtjem fotografske razstave naše Tince, novinarske fotografinje Tine Dokl, ki ji je ob prehodu leta preteklo 10 let pri našem časniku. Hkrati pa je v znamenju strelke, rojstnodnevni dve desetletji zamenjala za tretje. Čestitka! Za vse ujete, pa čeprav že pretekle, haha, trenutke, ki jih je z barvami, emocijami, energijo, hipoma zaustavila in spravila na sliko, v okvir. Vmes pa se je spreminjal svet. Ko je Tinca prišla na Gorenjski glas kot mlada pripravnica, sva skupaj še pretakala kemijo, razvijalce in fiksir, štela metre filmov Kodaka, Ilforda, Orwa, več let nazaj pa še celo našega Efkeja. In si z razvijalci popacala halje, T-shirte in srajce. Packa ne gre nikoli stran. Ne preteče. Je pa minila črno-bela fotografija, tudi analogno barvna. Zdaj je v temnici, kjer se je znojil tudi naš Franc Perdan, arhiv. Škrebljanje po starih pisalnih strojih, olimpijah in olivetijih je zamenjala računalniška tipkovnica, tu je digitalni foto aparat. Kakšno spominjanje. Precejšen del tega, ob neizmerno veliko ljubezni do umetnosti, nosi s seboj mag. Drago Štefe, dolgoletni direktor Elektra Gorenjske. Z ženo dr. Tanjo Pečnik, prvo zasebnico z ultrazvočno ambulanto v Kranju, sta se odzvala vabilu na odprtje razstave naše fotoreporterke. Drago Štefe, več kot štiri desetletja zapisan elektroenergetiki, vse od leta 1956 v takratni Elektrarni Sava Kranj, brez njega ne mine prav nobena Planica ali razstava v Kranju, se je po lokalnih volitvah usedel na precej vroč stol predsednika KS Primskovo. In prav danes, v petek, bosta z županom Pernetom voščila stoletni krajanki Ivici Sajovic. Zakonca Štefe sta si precej navdušena vzela čas za ogled zanimive predstavitve Tininih del, ki nam je pripravila še eno večerno presenečenje. V precej veliko Jugovičevo galerijo je orientalski temperament vnesla mična plesalka Mateja Legat, doma iz Lesc. Z dvema koreografijama trebušnega plesa nam je pričarala drobec orienta, ponos in zgodovino Arabskega polotoka, Perzije in Bližnjega vzhoda. Pravi, da pleše že deseto leto in da tudi poučuje trebušni ples. Poskušala je z jogo, a ji ples bolj leži. Pravi, da je ples ženske duše, tudi njene duše in energije. Z rdečo tančico je bila Mateja še prikupnejša. Kar ponujala se je dobra fotografija. Še posebej mikaven je bil videti njen sončni »tatoo« za levim ramenom. Lep umetniško družaben večer so nam pripravili. Bravo Tinca!

»Kdo bo koga?« pa si ponovno v glavo ubija naš ultramaratonski plavalec Martin Strel. Je tik pred novim, velikim in povsem norim ter nevarnim izzivom preplavati reko Amazonko. Včeraj, v četrtek je že odšel proti Peruju v mesto Atalaya, kjer se bo 1. februarja postavil po robu sebi in reki ter vsemu kar gomazi plava in tone v njej. Tik pred zdajci se je v Ljubljani predstavil pokroviteljem in sedmi sili. Z nadnevarno nagačeno zobato ribo piranho v roki, se mu je smejalo. Kot da bi se mu emotivno plavanje že dogajalo. Martin še vedno pravi, da plava za mir, prijateljstvo in čiste vode. Letošnjemu podvigu, ki ga namerava preplavati v 70 dneh, na 5430 kilometrih, ob podpori mednarodne ekipe, dodaja še prispevek za ohranjanje deževnega gozda ob Amazonki, ter zavedanje o Alzheimerjevi bolezni. Obenem pa bodo z ekipo promovirali moderno tele-metrično tehnologijo, v katero bo vključen zdravnik dr. Rifat Latifi, profesor kirurgije iz Arizone. Vseskozi bo Martina spremljala ameriška filmska ekipa, ki o našem plavalcu že leto dni pripravlja dokumentarni film Big River Man. Ob podpori nekaj naših podjetji si je Martin Strel, tokrat je kar sam šef organizacijskega odbora, nekaj denarja zagotovil na tujem. Pozdrave predsednika DZ Franca Cukjatija in parlamentarcev mu je v posrečenem govoru posredoval podpredsednik DZ dr. Marko Pavliha, Martinov mladostni sovrstnik v Šiški. Častno pa ga je na tej zares življenjski preizkušnji podprl tudi olimpijonik Miro Cerar. V družbi direktorja kranjskega športno-marketinškega podjetja Boruta Farčnika, za katerim je pravkar uspešna izvedba biatlonske tekme na Pokljuki, so se zaklepetali z Janezom Zupanom, šefom družinskega »športno-zdravega« podjetja Vita Center iz Naklega in hčerko Polono, našo nekdanjo deskarko na snegu. Polona je bila leta 1998 celo udeleženka OI v Naganu na Japonskem, kjer smo se pred kakim letom več novinarji trudili na svetovnem prvenstvu. Nepozabno. Martinu pa bo v teh prihajajočih 70 dnevih preteklo veliko vode. Kot po navadi mu bo v »pomoč« in krepilo avtohtoni cviček, ki so mu ga za slovo pripeljali iz krške kleti, ki jo je tudi tokrat zastopal Brežičan Karli Rožman. Legenda cvičkarske kleti. Poznajo ga tudi ljubitelji starih VW hroščev in slovenska druščina salamarjev. Martinov podvig bomo tudi tokrat lahko spremljali na svetovnem spletu. In vmes brali »bloge«. Privoščljive, navijaške in tudi »šentflorjanske«. Naj Martin odplava in pove še eno svojih zgodb.

Nova pa se znova obeta naslednjo soboto, ko se bo zgodil »bondovski 007« Veliki rotarijski ples. Dobrodelna, ena najlepših pri nas, zares gala prireditev. V Galeriji Zala v Ljubljani so v sredo že petič odprli razstavo z dobrodelno licitacijo. Umetniška dela so prispevali štirje slovenski slikarji – Rajko Čuber, Aleš Pavlič, Simon Kajtna in Boris Zaplatil. Letošnji predsednik Rotary Club Ljubljana Filip Remškar, uspešen podjetnik, predsednik zasebnega podjetja Smart Com, pa se je veselil licitirane slike našega slavnega impresionista Riharda Jakopiča (1869-1943), ki ji je galerist Brane Volkar pripravil zanimivo izklicno ceno – 10.000 evrov. Kar 16.000 evrov pa bo klub pripravil za štipendije štirim nadpovprečnim študentom za nadaljnji študij. Predsednik organizacijskega odbora Velikega rotarijskega plesa, Aleš Jenčič pa obljubljal zanimiv glasbeno-plesno družaben večer. Tudi oblikovalski mag Jani Bavčer bo zraven. Saj, ko »preteče« mandat Filipu Remškarju, se predsedovanje obeta prav njemu. O umetnosti in podjetnosti še naslednjič. Vmes si naredite kako snežno kepo. Ker smo si snega tako zelo želeli.

             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 19. april 2010 / 07:00

Karlo se rad vrača v Kovor

Karlo Pesjak že štiri desetletja živi na Švedskem. Je odličen fotograf in predavatelj, ki obiskovalce očara tudi s prikazi lepot Slovenije.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...