Nevsakdanja lepota mineralov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
ponedeljek, 1. januar 2007 / 05:00

V monografiji Mineralna bogastva Slovenije so s članki sodelovali tudi kranjski ljubiteljski zbiralci. "Vsak kamen oživi, če ga z ljubeznijo primeš v roke," pravi Vili Rakovc.

»Že od samega začetka je človekov razvoj tesno povezan z minerali, ki jih je našel v svoji okolici in prepoznal kot uporabne za svoje življenje. Prvi motivi za iskanje in zbiranje mineralov so imeli torej praktični pomen. Med njimi pa so bili tudi taki minerali, ki so jim naši predniki pripisovali nadnaravno in zdravilno moč. In ne nazadnje so jih zbirali tudi zaradi njihove nevsakdanje lepote,« je v predgovoru monografije Mineralna bogastva Slovenije napisala prof. dr. Breda Mirtič.

Vnet zbiralec mineralov je bil baron Žiga Zois, njegovo zbirko hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Po njem se imenuje zoisit, ki ga je našel na Svinjski planini. »Ime zoisit je zaščiteno, kar pomeni, da se ta mineral po vsem svetu imenuje enako. Slovenci smo lahko ponosni še na nekaj »originalnih primerkov mineralov«, kot so dravit, ki so ga našli v reki Dravi, čizlaktik, ki so ga našli v kamnolomu Cezlak nad Oplotnico in wulfenit, ki izhaja iz mežiškega rudnika. V zbirateljskem smislu so to zelo iskani minerali v svetovnem merilu,« sta popeljala v zanimivi svet mineralov dolgoletna zbiratelja, Kranjčana Davorin Preisinger in Vili Rakovc.

Zajeten popis mineralov

»Na 545 straneh in s 693 barvnimi fotografijami predstavlja knjiga Mineralna bogastva Slovenije (konec leta 2006 jo je izdal Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave) vsa glavna nahajališča mineralov v Sloveniji. V 120 prispevkih, pri katerih je sodelovalo 52 avtorjev, je predstavljeno več kot 150 nahajališč mineralov v Sloveniji. Za vsako nahajališče je podan kratek geografski opis, geologija terena ter najdbe in opis kristalov oziroma mineralov,« je povedal Preisinger. Prvo poglavje zajema rudnike, drugo Slovenijo s kristali kalcita, najobsežnejše poglavje pa opisuje tako imenovane površinske najdbe v opuščenih kamnolomih, v razkritih kamninah ob izgradnji cest in »slučajne« najdbe. V zadnjem poglavju so naštete javno dostopne zbirke.

»Ideja o publikaciji je nastala v okviru Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije že leta 2004 in kar je zelo pomembno, skupni jezik smo našli ljubiteljski zbiratelji in stroka. Ljubiteljskim zbiralcem nam je bil pri pripravi člankov (vsi smo se odrekli honorarju) v veliko pomoč strokovni sodelavec Miha Jeršek,« sta povedala Preisinger in Rakovc, ki sta sodelovala že pri sami ideji in kasneje pri nastanku knjige. Poleg njiju v publikaciji zasledimo še dve imeni kranjskih ljubiteljskih zbiralcev, to sta France Stare (so/avtor šestih člankov) in Stane Lamovšek (so/avtor enega članka).

Pri nas je doma kalcit

Kalcit je v Sloveniji najpogostejši mineral, saj je poznanih čez tisoč oblik. Naslovnico monografije pa krasi kalcit, ki ga je Vili Rakovc našel v Selcih; njegova posebnost je v tem, da je v zanimivi mineralni združbi, saj so na kalcit priraščeni kockasti kristali fluorita in markazit. Rakovc je sicer so/avtor 15 člankov v knjigi. »V veliko čast mi je tudi znamka (op.: znamka je prikazana v knjigi), ki jo je izdala Pošta Slovenije, na njej pa je fluorit iz Selške doline pod Blegošem, ki je viden v tridimenzionalni tehniki,« je povedal Rakovc, ki je zbiratelj že 22 let. O svoji zbirateljski strasti je povedal: »Pritegnili sta me oblika in lepota mineralov, ki sem jih videl na razstavi mineralov in fosilov v Tržiču v začetku osemdesetih let. Danes imam v zbirki okrog 200 raznolikih mineralov, kakšnega tudi kupim.«

Davorin Preisinger zbira minerale že več kot tri desetletja. »Kot dolgoletni jamar sem se zavedal, da celo življenje ne bom mogel plezati po jamah. Poznal sem študenta geologije Tomaža Koželja, ki je veliko pripovedoval o mineralih in fosilih. Pritegnilo me je,« je razložil in dodal, da ima »na zalogi« že toliko primerkov mineralov, da jih sproti komaj obdela. In vsa lepota minulega »dela« na terenu, ne le omenjenih dveh avtorjev, ampak tudi vseh ostalih, je zbrana v monografiji Mineralna bogastva Slovenije. Preisingerjev prispevek je so/avtorstvo v osmih člankih: »Knjigo priporočam vsem družinam, ki imajo majhne otroke in jih vodijo v naravo, da bodo začeli gledati, kod hodijo; ob potokih, gozdnih cestnih odsekih, grapah ...«

Mit o kristalu

Monografija ima veliko raziskovalno vrednost, čeprav je napisana v jeziku, ki je razumljiv tudi bralcem, ki niso nujno raziskovalci bogatega sveta mineralov. Že v uvodu članka je bilo povedano, da ljudje iščejo minerale iz različnih razlogov, tudi zaradi občudovanja njihove lepote ali v zdravilne namene. »Oblika in barva kristala (op.: mineralne snovi so v raztopljenem stanju, kristal pa je zgoščena masa mineralnih snovi v trdnem stanju) sproščata energije, ki so življenjskega pomena; če se pravilno naravnamo, te energije začutimo in se zato bolje počutimo. Sam s kristali tudi zdravim. Kristal začutim, kajti vsako kamenje je živo bitje, če ga z ljubeznijo primeš v roke,« je ponazoril še »drugo plat« kristalov Vili Rakovc.

In kateri so najbolj dragoceni kristali? »To je zelo širok pojem, ki ga obvlada zelo malo ljudi. Smaragd je lahko ruski, avstrijski ali kolumbijski. Kolumbijski je najdražji, ker je najbolj čist. Diamant je lahko tako rekoč nedostopno drag, če je zelo čist.«

Javno dostopne zbirke

Čeprav so minerali »očem skriti«, pa bi jih želeli videti v živo, njihovo lepoto lahko užijete v pričujoči monografiji ali si jih v živo ogledate v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani; v zbirki rudnika živega srebra v Idriji; v muzeju rudnika svinca in cinka v Mežici; v zbirki mineralov, kamnin in rud na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani; v zbirki kamnin, fosilov in mineralov v gradu Slovenska Bistrica; v Seidlovi geološki zbirki v Novem mestu; v Branisljevi zbirki radioaktivnih mineralov v Loškem muzeju in v zbirki mineralov Renata Vidriha (po dogovoru z avtorjem v Studenem pri Postojni).

Status mineralom v Sloveniji določa Zakon o ohranjanju narave, njihovo vrednotenje pa temelji na merilih, kot so redkost najdbe, tipičnost vzorca, ohranjenost, znanstveno - raziskovalna pomembnost, ali zgolj estetika. Vsak pravi zbiralec pa spoštuje tudi Kodeks zbiranja mineralov in fosilov na terenu.